Zaposlovanje delavcev

Prvi pogoj za pravilno izpeljan postopek zaposlitve je javna objava prostega delovnega mesta, ki je obvezna. Zahtevi za javno objavo je zadoščeno tudi z objavo v prostorih Zavoda za zaposlovanje. Delodajalec mora v primeru, da ima zaposlene delavce s krajšim delovnim časom od polnega ali za določen čas, ob novem zaposlovanju za nedoločen čas ali s polnim delovnim časom o prostih delovnih mestih oz. o objavi prostih delovnih mest obvestiti svoje delavce na oglasnem mestu na sedežu podjetja.

Objava prostega delovnega mesta mora vsebovati navedbo delovnega mesta, pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od osmih dni. Če se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas, če je določeno poskusno delo ali druge posebnosti, je v objavi potrebno navesti tudi te.

 

V izbirnem postopku delodajalec sme od kandidata zahtevati samo dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela ter samo tiste podatke, ki so v neposredni povezavi z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela. Delodajalec tako npr. ne sme zahtevati podatkov o družinskem stanu, otrocih, verski opredelitvi ipd.; v primeru, da taka vprašanja postavi, kandidat nanje ni dolžan odgovoriti. 

Od kandidata se sme zahtevati, da opravi preizkus znanja oz. sposobnosti za opravljanje del na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec izbranega kandidata seznaniti z delom, s pogoji dela (npr. deljen delovni čas) ter s pravicami in obveznostmi, ki so povezane z opravljanjem dela. V skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu sme – zaradi ugotovitve zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela – na svoje stroške kandidata napotiti na predhodni zdravniški pregled.

 

Javna objava prostega delovnega mesta izjemoma ni obvezna, če npr. delodajalec in pri njem zaposlen delavec zaradi spremenjenih okoliščin sklepata novo pogodbo o zaposlitvi; če gre za spremembo zaposlitve za določen čas v pogodbo za nedoločen čas ali zaposlitve s krajšim delovnim časom od polnega v zaposlitev s polnim delovnim časom; za zaposlitev družbenikov v pravni osebi; za izpolnjevanje obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja; za zaposlitev družinskih članov nosilca dejavnosti pri samostojnem podjetniku; za zaposlitev invalidov po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov; zaposlitev voljenih funkcionarjev in še v nekaj drugih primerih.

 

Po opravljenem izbirnem postopku mora delodajalec praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi izbranemu kandidatu izročiti pisni predlog pogodbe, samo pogodbo pa ob njeni sklenitvi. V petnajstih dneh od nastopa dela mora delodajalec izročiti delavcu kopijo prijave v zavarovanje.  Neizbranega kandidata mora delodajalec v roku osem dni po opravljeni izbiri pisno obvestiti o tem, da ni bil izbran. V roku 30 dni od prejema obvestila ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost zahtevati sodno varstvo.

 

Nepravilnosti v postopku izbire novega delavca imajo največkrat za posledico odgovornost delodajalca za storjen prekršek, posamezne nepravilnosti pa lahko imajo za posledico neveljavnost, ničnost ali izpodbojnost sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec tudi odškodninsko odgovoren.