Vodenje – glavni vir uspeha

Marsikateri vodja oddelka, včasih pa celo direktor podjetja, zamenjuje vodenje z upravljanjem, direktivnim nadzorom in s kontrolo, z menedžmentom ali s čim podobnim. V resnici pa je vodenje zelo kompleksna dejavnost, celovito in sestavljeno področje, ki zahteva razvite osebne karakteristike posameznika, stopnjo razvoja teh značilnosti, stopnjo izurjenosti in razvitost sposobnosti – upravljanja, vodenja, kontrole, komuniciranja, vizije, samodiscipline, motivacije ... In vsega tega se ne da naučiti v šoli!

 

»Prva in osnovna veščina je komunikacija – ta je temelj. Obvladanje te veščine zahteva nenehno preučevanje lastnega odnosa do sebe, ljudi in okolice. Je precej bolj zapletena in zahtevna, kot se zdi na prvi pogled. Dejansko je v komunikacijo vpeta celotna oseba in to je tisto, kar je potrebno razumeti. Le besede so premalo … Ali pa jih je preveč! Komunikacija je veščina, ki se je moramo nenehno učiti z namenom izboljšati razumevanje sebe in drugih. Komunikacija je odnos. Torej, sporazumevanje mora zadovoljiti obe strani, če imamo na eni strani vodjo in na drugi skupino ljudi. Govorimo o sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja k želenim ciljem,« pojasnjuje mag. Peter Babarović.

 

Mag. Peter Babarović je specializiran za razvoj človeškega potenciala in študent fakultete Fit for Life Science Institute v Kanadi. »Osebno se nenehno izobražujem, vsak dan prebiram knjige, poslušam izobraževalne zgoščenke, obiskujem seminarje, študiram na kanadski univerzi človeškega potenciala (Fit for life Science institute), torej učenje jemljem kot način življenja.«

Mag. Babarović je v Sloveniji znan po svetovanjih in predavanjih na temo Vodenje in življenje s srcem. »Sposobnost voditelja je pripraviti ljudi, da sledijo s srcem in so pripravljeni delovati po svojih najboljših močeh. To je nekaj, kar si vodja lahko prisluži s svojim odnosom (komunikacijo) do zaposlenih. Tega se ljudem ne da ukazati.« Peter je tudi mojster in učitelj »ki aikida«, ki je japonska veščina poenotenja uma in telesa v gibanju – tudi to pripomore k uspešnemu vodenju.

 

»Vodja mora imeti predvsem jasno predstavo o lastni samopodobi. Podoba vodje mora biti zgrajena kot osebnostna celota na značajskih lastnostih, predvsem dobrih. Dobra psihofizična kondicija in skrb za osebnostni razvoj sta nujni. Obleka in ostali dodatki morajo biti skrbno izbrani. Pomembno je, kaj se skriva za temno sivo obleko, skrbno izbrano srajco in ne kakršnem koli kravatnemu vozlu. Bodisi menedžer ali vodja mora biti več kot le zunanja pojava. Tudi prosti čas menedžerja ali vodje ima npr. neke značilnosti, ki jih zlahka prepoznamo. Imidž vodje se razbere tudi iz zvrsti športa in športne odprave, ki jih zlahka povežemo s podjetnikom, vodjo, menedžerjem. Sama 'uniforma' vodje, menedžerja, podjetnika se je le malenkostno spremenila od 19. stoletja! Ni več klobuka, palice … Ostale so obleka, kravata, aktovka; poudarek je na čevljih. Kot Charlie Chaplin in njegova fantastična igra brez besed,« svoje misli razlaga Babarović.

 

- Umetnost pripraviti druge, da naredijo tisto, v kar smo prepričani, da mora biti narejeno. Ni urejeno v formule oziroma enačbe, ki bi definirale njegova dejanja in odzive. Umetnost se spreminja in prilagaja času in situacijam in tako je tudi z vodenjem. Umetnost je izražanje srca in duše. Gre za svobodo izražanja, kar je namen vodenja. (Vance Packard)

-  Umetnost mobiliziranja ljudi za borbo za skupne cilje. Gre za disciplinirano strast. (James M. Kouzes in Barry Z. Posner)

- Način, kako navadni ljudje dosegajo izredne rezultate. (John Harvey  Jones)

- Sposobnost dobiti nadpovprečne, izredne rezultate od navadnih, povprečnih ljudi. (Brian Tracy)

- Kreativna in neposredna sila morale. (Munsun)

 

Strokovnjak menedžmenta in vodenja, mag. Babarović, meni, da je vse odvisno od odnosa vodje do vodenja – od njegove osebne naravnanosti. »Če se vodja zaveda, da je del celote, del skupine, ki mora delovati, bo svoj odnos do sodelavcev, strank in predpostavljenih temu prilagodil ali ustrezno spremenil. Vodilni delavec, ki svojega poklica ne mara, ne bo nikdar sposoben dati od sebe nadpovprečnih rezultatov; najvišjih rezultatov od svojih sodelavcev tudi ne bo mogel pričakovati. Dober vodja vedno aktivno deluje in je ustvarjalen. Analizira, postavlja cilje in razvija ukrepe. Prevzema odgovornosti in služi kot vzor. Z drugimi besedami, razmišlja in načrtuje pred drugimi ter se zna vživeti v svoje prihodnje odločitve. Razumljivo je, da se je potrebno teh zadev (na)učiti in jih obvladati, nato pa jih prenesti v prakso. Še več, nujno jih je nadgrajevati in izpopolnjevati. Brez stalnega izobraževanja ne gre več,« je prepričan Babarović.

 

»Tudi če ločimo teoretično in praktično, kdo je kdo, se vedno dotaknemo skupne točke, in to so sposobnosti, ki so značilne za dobrega menedžerja ali vodjo. Predvsem mislim na njihovo razvijanje odnosov do ljudi, dela in znotraj sebe. Ne glede na to, ali je na 'položaju' po legitimni, referenčni, ekspertni itn. moči, se mora vedno vprašati: 'Kakšen je moj način dela in delovanja?' in to mora analizirati in razumeti«, razloži Babarović.

 

Novodobni menedžer ali vodja mora imeti tako voditeljske kot menedžerske sposobnosti, pravzaprav je razvoj pripeljal združitev teh veščin v eno osebo.

 

Menedžment:                                             Vodenje:

Hitrost                                                          Smer

Uspešnost                                                     Učinkovitost

Desna možganska polovica                          Leva možganska polovica

Kako?                                                             Kaj? + Zakaj?

Sistemi, nadzor, postopki,                          Zaupanje - ljudje, vizija

pravila, struktura

Kopiranje                                                     Inoviranje, vzpodbujanje

Status quo                                                    Prilagajanje, ustavljanje

Stvari se opravi prav                                  Opravijo se prave stvari

 

Podjetnika in člana mednarodne skupine strokovnjakov za menedžment, mag. Petra Babarovića, smo vprašali, ali vodja potrebuje izobrazbo na MBA-ju. »Eni da, eni ne! Zagotovo pa vsak vodja (če se omejim le na vodjo) potrebuje izobraževanje, treniranje veščin, izpopolnjevanje in širitev znanja ves čas svojega vodenja. Še več, vsako opuščanje in zanemarjanje izobraževanja zagotovo popelje vodjo – posameznika in njegove skupine v ozadje. Danes je ključ za uspeh izpopolniti in izpiliti svoje veščine,« trdi Babarović.

 

»Tudi sam sem nekoč zagovarjal karizmo kot možen adut za vodjo«, pripoveduje Peter Babarović. »Karizmatične osebnosti? Vsak jih pozna – šefe stare šole. Direktor, glavni, velikokrat general. Navzven so zaprti in se jim ne da približati, včasih kolerični, od časa do časa pa 'po kmečko' neposredni in človeško prijazni. Njihovo vedenje vodi razmišljanje: To je moje podjetje. Delavci delajo zame. Jaz jim dajem plačo, zato morajo delati tako, kot od njih zahtevam. Mnogo vodij tega tipa je tudi zelo uspešnih. Vendar pa je tak način razmišljanja danes preživet in ne ustreza več zahtevam za dobrega, modernega vodjo.«

 

»Ne, vodenje ni stvar genetike. Rad bi poudaril tri besede: ustrezno izobraževanje, treniranje. Vendar pa nam teorija prav nič ne pomaga, dokler ne začnemo stvari udejanjati tudi v praksi,« meni član mednarodne skupine strokovnjakov, svetovalcev in trenerjev na področju menedžmenta, znanim po imenu NEWAYS-GROUP (performance by balance), ki deluje v 12 državah, mag. Peter Babarović.

 

Na srečo imamo nekaj slovenskih podjetij (podjetje so ljudje), ki se dobro zavedajo, kaj so prednosti in potenciali. To znajo s pridom usmerjati in dosegajo tudi odlične rezultate. Vsi veliki voditelji opravljajo svoje delo in naloge s srcem in to je edini slog, ki zagotavlja uspeh. Na žalost pa je še vedno večina podjetij v Sloveniji takšnih, da se ne zavedajo pomena človeškega potenciala in edinstvenosti vsakega posameznika ter da lahko vsakdo dela po svojih najboljših močeh le, če ga delo izpopolnjuje in mu prinaša zadovoljstvo. To je pa tudi najtežji del naloge vodje – harmonično povezovanje celotne organizacije – pri čemer je vodja kot dirigent, ki dirigira orkestru, da člani med seboj delujejo usklajeno.« Po besedah mag. Babarovića pa je za to potrebno imeti posluh. 

"Najboljši voditelji so PRED-postavljeni in ne NAD-rejeni. V njihovem podjetju je najpomembnejši in najvrednejši »material« človek."

"Vsak direktor ali vodja oddelka je lahko šef ali upravljavec, le najboljši so tudi voditelji."