Vloga vodstva pri spodbujanju inovativnosti zaposlenih

V podjetjih, kjer spodbujajo inovativnost v poslovnih procesih, ustvarjajo dodano vrednost tako pri svojih izdelkih/storitvah kot tudi zaposlenih. Tržnim zakonitostim je potrebno prilagoditi poslovne procese in razumeti, kako pomembna je inovativnost kot temeljna vrednota vseh zaposlenih. Pri tem mora biti izpolnjen prvi pogoj, in sicer da podjetje vodi inovativni menedžment, ki razume, da so zaposleni za podjetje neprecenljiv vir ustvarjalnosti. Na podlagi tega se zgradi zaupanje in šele takrat teorija zaživi v praksi podjetja. 

V inovativnih podjetjih nenehno izboljšujejo in optimizirajo celoten poslovni proces s hitrim uvajanjem izboljšav na učinkovit način. V najširšem pomenu je inovativnost način razmišljanja vseh zaposlenih v podjetju, pri čemer mora biti vodstvo podjetja najboljši primer zaposlenim, saj ljudje verjamejo samo v tisto, v kar so prepričani.

 

Mnogim inovativnost pomeni sinonim za tehnološki napredek podjetja, vendar ima širše dimenzije. Gre predvsem za miselnost o novih pristopih. Pri uvajanju novosti, ki spodbujajo prilagodljivost, hitrejšo odzivnost in ustvarjalnost, ima vodstvo podjetja izjemno pomembno vlogo. Inovativni menedžment uvaja novosti – z namenom izboljšav na vseh ravneh in področjih – predvsem z iskanjem tržnih niš ter ustvarjanjem ustreznih pogojev znotraj podjetja kot tudi v njegovem okolju. Boljše optimiziranje, obvladovanje procesov, uvajanje sodobnih znanj in tehnologij za nove izdelke/storitve je potrebno najprej približati zaposlenim in jim postaviti konkretne, razumljive in dosegljive cilje. 

Pri tem je bistveno, da zna vodstvo podjetja razložiti, zakaj je pomembno, da vsak posameznik s svojo ustvarjalnostjo prispeva k inovativnosti vseh in tako posledično tudi podjetja. Le tako lahko vodstvo spodbuja zaposlene k razmišljanju o novih možnostih in načinih za izboljšanje dela, saj drugače ni možno doseči zahtevanih ciljev. Inovativni menedžment uspešno povezuje vsa področja poslovnega procesa, pri čemer so načini za spodbujanje inovativnosti zaposlenih v prvi vrsti pogojeni z razumevanjem njihove pomembnosti.

 

V Sloveniji je kar nekaj podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki so v panogah, v katerih poslujejo med vodilnimi. V teh podjetjih se vodstvo zaveda, da sta znanje in ustvarjalnost njihovih zaposlenih najpomembnejša. Pri tem zaradi ustrezne notranje organiziranosti lahko uvajajo nova znanja tako pri delu vsakega posameznika kot pri vodenju ljudi. Potencial vsakega posameznika se v ustreznem okolju in z ustrezno spodbudo lahko razvije v izjemne dosežke, ki imajo kumulativne učinke. Pomembno je, da se zaposlenim prizna pomen njihovega dela pri doseganju skupnih ciljev, predvsem pa morajo verjeti, da so spremembe dobrodošle za vse. 

Pri tem je ključno, da besede vodijo k dejanjem in ne samo k arhiviranju zapisnikov. Odstranjene morajo biti vse ovire, ki bi kakor koli zavirale inovativnost zaposlenih ob hkratni možnosti prevzemanja tveganja ter strpnosti do napak , iz katerih pa se je seveda potrebno nekaj naučiti. Tu imajo konkurenčno prednost zopet tisti, tako podjetja kot posamezniki, ki to razumejo in sprejemajo kot del procesa rasti. Za strateško usmerjenost podjetja v kulturo, ki temelji na spodbudnem odnosu do inovativnosti s poudarkom na kadrovskem področju, so ključni predvsem naslednji dejavniki: razumljivi cilji, ki jih zaposleni sprejmejo kot svoje lastne, ustrezna notranja organiziranost, učinkovito komuniciranje, timsko delo, ustrezen prenos znanja, kompetence zaposlenih in ne nazadnje spodbudni način nagrajevanja. Sistem predlaganja idej mora biti enostaven, ocenjevanje in uvajanje idej morata potekati hitro ter učinkovito, pa tudi podajanje povratnih informacij.

 

V strateških ciljih Trima je kot ključni dejavnik razvoja zapisana inovativnost, pri spodbujanju katere je zelo aktivna glavna direktorica Tatjana Fink. V podjetju je zaposlenih 550 ljudi, in kot pravijo, je pravi Trimovec  tisti, ki predlaga in izvede najmanj eno izboljšavo letno. Že od leta 1995 spodbujajo ustvarjalnost zaposlenih k podajanju predlogov in izvedb izboljšav s Procesom kontinuiranih izboljšav PKI, katerih cilj je zniževanje stroškov in povečevanje kakovosti proizvodov. V letu 2005 so povišali nagrajevanje izvedenih izboljšav celo na 5 odstotkov od letnega učinka oz. prihranka. Nagrada vključuje vse člane tima, tako predlagatelja izboljšave, vodje projekta izboljšave kot tudi člane, ki so sodelovali v procesu izboljšave. S celovitimi in sistematičnimi procesnimi izboljšavami se intenzivno ukvarjajo od leta 2000 v okviru projekta   Sistem celovitega upravljanja kakovosti TQM . 

Oblikovali so skupino 28 ključnih kadrov, t.i. promotorjev, ki so predstavniki oddelkov, znotraj katerih spodbujajo svoje sodelavce k izboljšavam in so jim hkrati podpora pri realizaciji. Rezultate dela spremljajo mesečno. Izvajanje posameznih izboljšav, kot so potrebne aktivnosti, ovrednotenje stroškov, opis procesa in vse ostale pomembne informacije, so shranjene v ključnih dokumentih, t.i. keyfiles. To so pravzaprav orodja za spremljanje in izvajanje procesnih izboljšav.  

Na podlagi metode CVDA (Cost value drive analysis), s katero ugotavljajo, kako zmanjševati stroške in povečevati dodano vrednost pri zagotavljanju celovite kakovosti in stalnih izboljšav, so ugotovili, da znašajo učinki izboljšav že več kot milijon eurov. V letu 2003 so naredili še en miselni preskok z uvedbo Nore ideje. Vsako leto novembra izvedejo razpis za prijavo nore ideje, ki je anonimen, ker želijo tako zagotoviti popolno nepristranskost izbora. K prijavi so povabljeni vsi zaposleni. Ideja je lahko procesna, produktna, tehnološka, marketinška, poslovni model ipd., vendar mora biti že relativno razdelana z opredelitvijo ciljev in postopkov in ne toliko z samo operativno izvedbo. Ob koncu leta nato organizirajo zaključno prireditev, ki je namenjena vsem zaposlenim in kjer razglasijo tudi zmagovalno noro idejo. 

 

Krka je med vodilnimi generičnimi farmacevtskimi podjetji, ki temelji na inovativni kulturi podjetja, v katero je vključenih že več kot 4.700 zaposlenih. Slednje je tudi strateška naloga, za katero skrbi predsednik uprave Krke Jože Colarič. V Krki imajo tri formalne sisteme spodbujanja inovativnosti zaposlenih: Sistem množične inventivne dejavnosti , s katerim se intenzivno ukvarjajo zadnja tri leta; Sistem nagrajevanja inovacij iz delovnega razmerijskladno z Zakonom o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja ter Sistem stalnih izboljšav v sistemu kakovosti. 

Prva dva sistema spodbujanja podajanja koristnih predlogov in izboljšav s strani zaposlenih sta   denarno ovrednotena, in sicer s točkami, kjer je vrednost točke enaka plačilni osnovi za izračun plače. Koristen predlog velja 60 točk, izboljšava 25 točk, skupaj z nadomestilom za izračunani ali ocenjeni prihranek. Tretji sistem je formalni segment, kjer dokumentirajo inovativnost procesov. Vodje oddelkov imajo vlogo mentorjev, ki z zgledom spodbujajo sodelavce k inovativnemu razmišljanju. Zaposlenim je natančno obrazložen potek od ideje do nagrade, predvsem pa pomen ustvarjalnosti vsakega posameznika pri doseganju skupnih ciljev v istoimenski brošuri, ki spodbuja zaposlene, z naslovom Na dan z idejo! Morda bo koristna za vse nas. 

V zadnjem času si prizadevajo sistem množične inventivne dejavnosti in sistem stalnih izboljšav povezati, in sicer tako, da izpostavljeni cilji v sistemu stalnih izboljšav postanejo hkrati cilji, ki naj bi jih zaposleni dosegali s koristnimi predlogi in z izboljšavami. V podjetju pripravljajo kar nekaj dogodkov, ki so namenjeni spodbujanju inovativnosti zaposlenih. Vsak mesec so vsi predlagatelji izboljšav in koristnih predlogov objavljeni v internem časopisu. Med njimi vsako leto izberejo delavca, ki je podal najboljšo rešitev z največjo gospodarsko koristnostjo, kot tudi delavca, ki jih je podal največ. Vsako leto izberejo tudi organizacijsko enoto, ki je skupno podala največ izboljšav in koristnih predlogov. Vsi nagrajenci so tudi predstavljeni in javno pohvaljeni ter dodatno nagrajeni na vsakoletnem dnevu Krkinih priznanj.

 

Podjetje BSH Hišni aparati, d.o.o., je od leta 1993 sestavni del multinacionalke BSH Bosch und Siemens Hausgeräte GmbH in že v tem  letu so pričeli s spodbujanjem  inovativnosti zaposlenih. Danes je inovativnost med skoraj 700 zaposlenimi glavna vrednota, ki je razvidna tudi iz slogana: Inovativnost – skupna prihodnost. Da bi poenostavili način podajanja predlogov, pospešili odločanje o predlogih in zagotovili njihovo čim hitrejšo realizacijo, so spremenili sistem spodbujanja inovativnosti pri zaposlenih. Tako imajo zdaj sistem razdeljen na dve področji, in sicer na Splošno inovativno dejavnost in Profesionalno inovativno dejavnost. 

V okviru slednje  imajo že od leta 1995 lasten razvojni oddelek, kjer letno naredijo 3 do 5 novih tržno uspešnih izdelkov in so hkrati tudi edini razvojni oddelek malih gospodinjskih aparatov znotraj  multinacionalke BSH. Splošna inovativna dejavnost temelji na izhodiščih, kot so sodelovanje vseh zaposlenih, enostaven način podajanja predlogov, hitro odločanje glede koristnosti predlogov in nagrad ter učinkovita realizacija predlogov. Na ravni podjetja tako opredeljeni sistem vključuje t.i. TOP predloge kot tudi  racionalizacijo poslovanja in izboljšave. 

TOP predlog je vsak predlog, ki pomeni pozitivno spremembo obstoječega stanja, vpliva na uporabnost in ima pozitiven učinek za podjetje. Vsak neposredni vodja spodbuja svoje sodelavce tudi v okviru svojega stimulativnega dela plače, saj je tako ocenjena njegova delovna uspešnost. Koristne predloge v podjetju nagrajujejo tako, da avtorjem plačajo 10 eurov takoj. Predlogi, ki prinašajo več kot 417 eurov letne koristi za podjetje, so dodatno ovrednoteni po lestvici internega pravilnika. 

Dvakrat letno direktor podjetja Hendrik Kretzer podeli praktične nagrade avtorjem koristnih predlogov. Nagrajen je tisti sodelavec, ki je podal največ predlogov v posameznem mesecu, in tisti, ki je podal takšen predlog, ki za podjetje pomeni največjo gospodarsko korist v mesecu. Vsi, ki v polletju podajo vsaj 3 koristne predloge, sodelujejo pri žrebanju nagrade večje vrednosti. Tisti, ki v koledarskem letu podajo vsaj 10 predlogov, sodelujejo ob koncu leta v žrebanju za glavno nagrado v vrednosti od  1.460 do 1.670 eurov, ki je določena že na začetku leta in je nato v podjetju vse leto razstavljena na vidnem mestu. 

Tudi tisti, ki v tem obdobju podajo vsaj en predlog, sodelujejo v žrebanju za praktične nagrade. Vsem omenjenim direktor osebno čestita in izreče pohvale. Tako pridobijo okoli 1000 predlogov letno, kar v povprečju pomeni skoraj dva predloga na zaposlenega. 

 

V predstavljenih podjetjih je inovativnost strateška usmeritev in hkrati vrednota vseh zaposlenih. Vpeta je v vse poslovne procese z namenom skupnega doseganja začrtanih poslovnih ciljev. V vseh podjetjih je vodstvo intenzivno vključeno k spodbujanju inovativnosti kot ključnega dejavnika njihove konkurenčnosti.  Z uvajanjem različnih poslovnih modelov znotraj poslovnega procesa si prizadevajo za vedno boljše rezultate.  

Pri tem so vsi hitri, prilagodljivi in odprti za sprejemanje novih izzivov. Vsem je skupno tudi zavedanje o izjemnem pomenu, ki ga imajo za njihovo nadaljnjo konkurenčnost  kadri, predvsem pa njihova inovativnost. Povsod bodo  tudi v prihodnje največ vlagali v spodbujanje inovativnosti zaposlenih, inovativno kulturo podjetja, učeče se podjetje, interno komuniciranje, raziskave in razvoj, lastne blagovne znamke, predvsem pa v hitrost uvajanja potrebnih sprememb v poslovne procese. S temi pristopi in svojimi zaposlenimi bodo ustvarjali visoko dodano vrednost, ki jih bo diferencirala od množice ostalih ponudnikov na globalnem trgu.

 

Invencija, inovacija, difuzija inovacij in inovativnost so pojmi, ki jih je potrebno razmejiti in so hkrati prepleteni v procesu ustvarjalnosti, ki je danes nujna za ustvarjanje dodane vrednosti kot merila konkurenčnosti. Invencija je ideja ali model za nov produkt ali izboljšan proces, pri čemer ni nujno, da postane inovacija. Inovacija je prva praktična uporaba invencije v primeru, da  se slednja v procesu razvoja ustrezno modificira in tako doseže komercialno vrednost na trgu. 

Razširjanje (difuzija) inovacij pomeni širjenje uporabe inovacij v gospodarstvu.  Pri tem je pomembna hitrost. Teorija navaja še podrobnejše delitve. Pri inovativnosti pa gre za vizijo in glavne vrednote vseh zaposlenih, ki se odražajo v vsej kompleksnosti takšne usmeritve podjetja.