Varnost in zdravje pri delu

Za posamezne kategorije delavcev je tudi v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu določeno še posebno varstvo; tako npr. delavec, mlajši od 18 let, ali delavka v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ne smeta opravljati del, ki bi lahko zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja na delovnem mestu ogrozila zdravje.

 

Delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu z ukrepi, kot so: seznanitev delavcev z vsemi nevarnostmi in škodljivostmi pri delu in navodili za varno opravljanje dela, obveščanje in usposabljanje delavcev, zagotovitev predpisanih predhodnih in rednih zdravniških pregledov, zagotovitev zaščitne opreme, izvajanje zaščitnih ukrepov ipd. Stroškov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (npr. za predhodne zdravniške preglede, zaščitna sredstva, izvajanje zaščitnih ukrepov ipd.) delodajalec ne sme prelagati na delavce.

 

Na drugi strani je delavec dolžan spoštovati navodila za varno delo ter uporabljati predpisana sredstva in opremo, pri delu pa mora ravnati pazljivo, da ne povzroči nevarnosti zase ali za druge. Delavec je tudi dolžan delodajalca obvestiti o vsaki grozeči nevarnosti za življenje ali zdravje ali za nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu, pa tudi o tistih osebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na varno delo.

 

V primerih kršitev delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu ima delavec pravico odkloniti delo in zahtevati posredovanje inšpekcije dela. Kadar delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, sme tudi zapustiti nevarno delovno mesto; v primeru, da delodajalec neposredne nevarnosti ne odpravi, pa lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Preden poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora delavec o ugotovljeni neposredni in neizogibni nevarnosti za življenje in zdravje pisno obvestiti delodajalca ter zahtevati odpravo nevarnosti. Ob tem mora o kršitvi pisno obvestiti tudi inšpektorja za delo. Šele v primeru, da delodajalec v osmih dneh kršitve in s tem nevarnosti ne odpravi, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da je v takem primeru razlog za prenehanje delovnega razmerja na strani delodajalca, ima delavec pravico do odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, ima pa tudi pravico do nadomestila za primer brezposelnosti.

 

Za nespoštovanje svojih obveznosti v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je delavec disciplinsko in odškodninsko odgovoren, delavčeva kršitev pa lahko ima za posledico tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot disciplinski ukrep se lahko izreče opomin; v primeru, da posamezni disciplinski ukrep določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, pa tudi npr. denarna kazen, odvzem bonitet ipd. Delodajalec lahko delavcu iz krivdnega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi v roku 30 dni od seznanitve z razlogom, vendar najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pred odpovedjo pogodbe mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve ter delavcu omogočiti zagovor. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pripada delavcu odpovedni rok v trajanju 30 dni, ki ni odvisen od delovne dobe pri delodajalcu, odpravnina pa mu ne pripada. V primerih, kadar je delavčeva kršitev take narave, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, delodajalec lahko poda tudi izredno odpoved delovnega razmerja.