Ustvarite si okolje za kreativnost in navdih

Za vsako sanjsko zgodbo o uspehu – od Steva Jobsa in njegovega Appla, Billa Gatesa in Microsofta, do Marka Zuckerberga s Facebookom – za vsakim izmed njih je posameznik ali ekipa, ki trdo dela in sledi trem zakonitostim produktivnosti: razumejo svoje vire navdiha; znajo ustvariti trenutke, v katerih njihova kreativnost zacveti in zagotovo razumejo, da je za vsako kreativno idejo tudi odločnost in kup trdega dela.

Najbolši viri za navdih
Prvi vir navdiha? Ljudje in družbena omrežja okrog vas. Če želite biti navdihnjeni, glejte zanimive ljudi, sledite talentiranim poslom, ukvarjajte se z novimi aktivnostmi in zavežite se, da se boste naučili nekaj novega. Postanite študent tistega, kar se želite naučiti. Ljudje so zelo fascinantni, neskončno zanimivi, če boste le znali posvetiti pravo pozornost pravim osebam.

V poslovnem svetu je največ uspešnih poslov začelo s preprostimi idejamo, kako izboljšati nekatere stvari, ki že obstajajo. Tako je uspelo že veliko podjetjem, ki so prilagodili svoje poslovanje do večje uporabnosti, prilagodljivosti strankam itd. Tako je uspelo veliko podjetjem v ameriki: Red Box, Netflix, Paypal, Ebay.

»Gojenje« primernih trenutkov za navdih
Kako pridete do tistega »ahaaa!« trenutka? V naših možganih svoje razumevanje sveta dojemamo v časovnih obdobjih, od določenega časa do drugega določenega časa. Naše misli so najbolj ustvarjalne med trajnejšo, napol osredotočeno aktivnostjo. Kateri so ti trenutki, ki jih pravimo »čas za kreativno mišljenje«:
- Trenutki, ko padamo v spanec: naše razmišljanje se umiri, velikokrat se zgodi, da ravno v času nerazmišljanja dovolimo možganom, da nenapovedano razmišljajo po svoji poti. Zato ima veliko umetnikov in pisateljev na nočni omarici beležko, saj želijo ohraniti misel, ki se jih je mimogrede utrnila.
- Meditacija: vaja, s katero naše misli spravimo v sproščeno, svobodno stanje, je dokazano sprejeta kot metoda za kreativno mišljenje.
- Gibanje: veliko maratoncev in atletov opisuje gibanje kot »osredotočenost nad vsakodnevnim razmišljanjem«.
- Hoja: svetovno znani filozofi so poznani ravno po tem, da med svojim pogovorm ali razmišljanjem hodijo ali gredo na daljši sprehod.

Tako kot so nekatere aktivnosti konstruktivne za kreativno razmišljanje, so tudi nekatere, ki niso tako priljubljene in odvračajo posameznike od kreativnega razmišljanja. To so aktivnosti, ki preveč stimulirajo ali so preveč zabavne po svoji naravi (gledanje televizije, delo za računalnikom). Takšne aktivnosti nam »požrejo« preveč delovnega mišljenja in spomina in zmanjšujejo naše kreativne impulze.

Nekateri znanstevniki celo menijo, da je za intenzivno kreativno mišljenje odlično melanholično razpoloženje. Raziskovalci iz Columbia Business school in University of New South Wales celo menijo, da občutek žalosti v ljudeh prebudi boljšo presojo, točnost in opazovanje sveta okrog njih.

Poleg navdiha je potrebno tudi veliko dela
Ne pride pa vsak trenutek briliantnosti na preprostem sprehodu v sončnem vremenu, brez napora. Kreativni ljudje ne lenarijo ob jezeru in čakajo na naslednjo dobro idejo. Večina velikih izumiteljev in mislecev dela na svojih idejah, dnevno izvaja nove ponovitve iste ideje, dokler ne dosežejo svojega cilja. Igra talenta in navdiha ni izključno odvisna zgolj od talenta, pač pa bolj števila poskusov. Da najdete idejo, ki bo delovala, je treba preizkusiti tisoče drugih, ki ne.