Samo dolgočasja ne za generacijo Y

Medtem ko so se generacije iz prejšnjih let med seboj le nekoliko razlikovale, je nova generacija popolnoma drugačna. Kar niti ni čudno, saj v primerjavi s prejšnjimi živijo drugačno življenje. So otroci hi-techa, interneta in MTV-ja. Njihova estetika je osnova pop kulture. Nikoli prej se za nobeno generacijo ni tako zelo skrbelo. Njihovi starši so prevzeli velik del odgovornosti, z njimi so se učili, delali naloge, jih vozili na treninge in krožke ter pozabili vcepiti vsaj kanček odgovornosti in potrpljenja. Seveda so tudi izjeme, kot kaže, pa je nova generacija res drugačna. 

Generacija Y je zelo nagnjena k užitku in individualnosti. Od malega imajo vse narejeno »po meri«. Pomislimo samo na CD-je, MP3-je, iPod-e. Glasbo si sami izbirajo in pripravijo za poslušanje. Ni več poslušanja celotnih albumov samo zaradi ene pesmi. Prav tako so vajeni zabave, ki je prejšnjim generacijam bila tuja. Internet jim je še bolj stvaren kot svet, v katerem živijo. Lahko rečemo, da živijo v paralelnih svetovih. Zabava je za Y izjemnega pomena. Pravzaprav se ji nočejo odreči za nobeno ceno. 

- Internetno kadrovanje (net je njihov svet) 

- V oglasih navedite vse bonitete, posebej take, ki jih privabljajo (napredovanje, gibljiv delovni čas, nagrade ...) 

- Objavljeni zaposlitveni oglasi naj bodo vizualno čim bolj dovršeni 

- Predstavite se kot privlačen delodajalec, ki sledi času (če ste taki, seveda) 

- Ne dajajte praznih obljub 

Tukaj pa se pojavijo težave. V večini podjetij so vodilni starejši in ne morejo razumeti želje mladih, da se celo pri delu morajo zabavati. Služba nikakor ne sme biti dolgočasna ali od nji- zahtevati žrtev, na katere niso pripravljeni. Vedno pa so pripravljeni na nove izzive, ki ne zahtevajo rutine. Kar mnoge vodje jezi, je to, da Y ali nekstersi, kot jih nekateri imenujejo, ne dajo veliko na avtoritete. Tudi z nadrejenim želijo imeti neformalne odnose in predvsem odprt dialog. Želijo biti informirani o podjetju, vizijah, poslanstvu in sprotnih stvareh. 

Če kaj lahko rečemo, je to, da pripadniki generacije Y nikakor nočejo biti številka. Želijo biti sproti obveščeni o dogajanju in osebni uspešnosti, prav tako pa želijo biti vključeni v procese odločanja. Da bi to dosegli, so se v mnogih podjetjih posebej pripravili. Zavedajo se, da je uspeh vsakega podjetja odvisen od ljudi, in novi ljudje trkajo na vrata. Seveda v Sloveniji le počasi capljamo za tujino, a tudi tukaj se stvari spreminjajo na bolje. Naši nekstersi se razlikujejo samo v enem. In sicer jim je varna, stalna zaposlitev velika vrednota, medtem ko sta na zahodu opazna trend hitrih menjav službe in ne ravno vzorna lojalnost. Na prvem pravem delovnem mestu naj bi ostali najdlje 1,6 leta, čeprav več kot tretjina zdrži manj kot leto. 

Položaj v Sloveniji je, kot rečeno, drugačen. Kot ostanek socializma in hudih pretresov v tranziciji so mnogi Y vzgojeni tako, da si želijo le stalno službo. Urbana mladina je seveda bolj nagnjena k spremembam kot mladi s podeželja, toda pri večini so še vedno vidne te vrednote. Magda Šturman iz podjetja Istrabenz, d.d., nam je zaupala: »V nekaterih naših družbah, npr. v krovni družbi Istrabenz, d.d., in v družbi Istrabenz plini, d.o.o., med zaposlenimi trenutno še nimamo pripadnikov te generacije, jo pa aktivno spremljamo, tudi z omogočanjem opravljanja sezonskega dela, strokovne prakse, pripravništva in tudi vpisov v kadrovsko bazo za morebitne nadaljnje kadrovske potrebe. Pri razgovorih s predstavniki te generacije opažamo njihovo visoko projektno usmerjenost, zahteve po izrazito individualnem pristopu in kakovostnih medosebnih odnosih, predvsem pa željo po fleksibilnem delovnem času in veliko svobode pri delu.« 

Svoboda je za Y izjemno pomembna. Občutek, da imajo življenje v svojih rokah in da počnejo, kar želijo, je zelo izrazit. Zato je tudi pristop do njih popolnoma drugačen. Y imajo še eno zelo zanimivo značilnost. Pomembno jim je razmerje med delom in prostim časom. Ravno zato jih najbolj privlačijo službe z gibljivim delovnim časom, neformalnimi druženji, after-work partyji … Radi sodelujejo pri več projektih hkrati, se radi dokazujejo in žanjejo javno pohvalo, imajo pa zelo visoke zahteve glede plačila za svoje delo. Ravno to je zadnje čase velika težava. Dosedanje generacije so namreč razumele koncept dela tako, da delaš, lezeš po lestvici navzgor in si temu primerno nagrajen. 

Pri Y pa je sistem nekoliko drugačen. Že na začetku pričakujejo veliko. Toda kot rečeno, glede na to, kako so vzgojeni, to niti ni čudno, saj jim starši nudijo ogromno. Mnogi pripadniki generacije Y zelo dolgo ostanejo pri starših. Je bolj udobno in tudi odgovornosti nimajo ravno veliko, saj še vedno za vse poskrbijo starši. Ravno to pa je tema, ki je kočljiva, saj tega nikoli ne priznajo. 

Prilagodljiva miselnost Y je posledica sodobnih tehnologij, hitrega načina življenja in vzgoje. Imajo širino, ki jo starejše generacije nimajo, saj so Y odraščali v precej burnih razmerah, tako družbenih kot družinskih. So izjemno ustvarjalna generacija, učinkovita in hitra. In kljub temu da so najstarejši pripadniki že v drugi polovici dvajsetih, so še vedno radovedni. Pridobivanje novih znanj in izpopolnjevanje sta veliki vrednoti, pri tem pa so zelo samoiniciativni. Zavedajo se, da so sami krojači svoje usode in da je kariera odvisna od njih samih. Zato je zelo pomembno, da jim ponudimo individualiziran razvoj kariere. 

Pri tem seveda prednjačijo podjetja iz tujine, ki se zavedajo težave z dobrim kadrom. Za primer si lahko ogledate spletne strani podjetja Deloitte & Touche, podjetja PricewatherhouseCoopers ali ameriške vojske in marincev.

Toda tudi v Sloveniji imamo podjetja, kjer skrbijo za sveže, nove zamisli. Tako je tudi podjetje OpenAd, del skupine Istrabenz, kjer se lahko pohvalijo ravno s takimi sodelavci. »V Skupini OpenAd, ki ima tudi najnižjo povprečno starost med članicami skupine, na dan 31. 12. 2006 samo 31 let, je predstavnikov generacije Y kar 38 odstotkov vseh zaposlenih. 

Generacija Y je namreč po svetovnem nazoru bistveno drugačna od prejšnjih generacij. Predvsem je to opazno po usmerjenosti k družbeno koristnemu delovanju, kar je bistvena razlika med generacijo X, ki je bila in ostaja izrazito individualistična ter osredotočena na lasten uspeh in korist. Skupina, ki vzpostavlja demokratičen način trgovanja z oglaševalskimi koncepti, lahko tipičnemu predstavniku generacije Y ponudi poslanstvo, v katerega vpreže svojo ustvarjalno energijo in težnjo po spremembi sveta, medtem ko nam današnji dvajsetletniki odpirajo vrata v svet vzajemnosti. Mlada, inovativna podjetja in kadri generacije Y so lahko torej formula za uspeh,« pojasnjuje Magda Šturman. 

Čeprav ne zveni ravno spodbudno, ni vse črno. Ne smemo pozabiti, da je prav vsaka generacija do zdaj imela svoje značilnosti in da ne moremo pričakovati svojih klonov. Mladi, ki prihajajo na trg dela, bodo prinesli svežino v podjetja, prinesli bodo veliko novih zamisli in razvoj, ki ga mogoče nismo niti načrtovali. Potrebovali bodo mentorje, ki jih bodo vodili in zapolnili medgeneracijsko vrzel. Ne nazadnje, generacija Z je že med nami, čeprav šele v vrtcih. Samo če bomo ustvarili prilagodljivo okolje, bomo lahko obstali. Smo premajhni, da bi si privoščili ignoranco. 

»V Microsoftu razlike med generacijami niso preveč očitne. Pri zaposlovanju se osredotočamo predvsem na vrednote in kompetence, kot so integriteta in iskrenost, odprtost in spoštovanje, sprejemanje izzivov, strast do tehnologije, želja po osebnem razvoju in izpopolnjevanju. Take lastnosti vidimo pri ljudeh različnih generacij. Taka selekcija vodi k organizacijski klimi, ki jo odlikujejo odprti odnosi, k spodbujanju zamisli in iniciativi ter na splošno dinamičnosti okolja. Te lastnosti mladi iz te generacije cenijo in zahtevajo od delovnega okolja. Na splošno lahko rečemo za to generacijo, da opažamo ambicioznost, željo po velikih izzivih ter 'drive' po dosegih. Želijo si odgovornih funkcij in so pripravljeni na izzive. Včasih se ne zadovoljijo z nižjimi položaji in operativnimi deli, želijo status in odgovornost,« pravi Ana Petrović iz Microsofta. 

V Krki zaposlujejo največ univerzitetnih in visokostrokovnih diplomantov. »Mlade privlači imidž Krke, želijo delati v uspešnem podjetju. So pogumni in ambiciozni, polni znanja, včasih tudi neučakani. Radi so opaženi. Za svoje delo si znajo postaviti ceno. Če ambicij ne uresničijo, iščejo nove priložnosti. Nimajo predsodkov ob menjavi zaposlitve. Nimajo težav s sodobnimi tehnologijami, saj so z njimi rasli. Kljub temu pa bi bil zanimiv pogled v prihodnost in tehnologijo prihodnosti in ali bo takrat tudi za njih veljal pregovor »Čas jih je povozil«, kot včasih sami radi rečejo za starejše generacije,« meni Vera Popovič iz Krke. 

»V družbah Skupine Istrabenz vsem zagotavljamo enakopravnost pri zaposlovanju in razvoju. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za posamezna delovna mesta, in so kompatibilni s korporativno kulturo podjetja in njegovimi vrednotami, imajo enake možnosti. Te dejavnike aktivno iščemo pri vseh bodočih zaposlenih, tudi pri generaciji Y. V Istrabenz turizmu, d.d., se z generacijo Y šele srečujemo, izkušenj z njo pa imamo le nekaj. Pri mlajših opažamo povečano fluktuacijo in včasih tudi pomanjkanje lojalnosti. 

V družbi Droga Kolinska, d.d., imamo to generacijo zaenkrat zaposleno le v proizvodnji. Ker so v strokovnih službah zaposleni delavci z visoko izobrazbo, so le redki, ki študij zaključijo pred 27. letom. 34 odstotkov zaposlenih generacije Y ima srednjo izobrazbo, 48 odstotkih poklicno šolo, drugi pa so nižjeizobraženi. V primerjavi s predhodno generacijo X so manj pripadni podjetju, denar jim je pomemben, vendar za to ne želijo delati več, vrednote »imeti zaposlitev« ne postavljajo na vrh svoje lestvice,« pojasnjuje Magda Šturman iz Istrabenza. 

- Želja po užitku in zabavi tako v zasebnem življenju kot pri delu 

- Individualizem 

- Hitra prilagodljivost novim okoliščinam 

- Poznavanje in sprejemanje novih tehnologij 

- Nepriznavanje avtoritet 

- Izrazita želja po svobodi 

- Velika radovednost 

- Velike zahteve do sebe in drugih