Potovanja: »Začinjene« počitniške destinacije za »izbirčne«

6. 11. 2012

Slovenci slovenske obale ne obiskujejo ravno pogosto, kar je razumljivo, saj si lahko dandanes za isto ceno privoščimo potovanje v veliko južnejše kraje. To nam omogočajo predvsem slovenske turistične agencije s svojimi t. i. potovanji last minute, kjer lahko v zadnji minuti dobimo turistične aranžmaje za zelo nizko ceno.

Prav zato malce preseneča, da se za počitnice s posredovanjem turističnih agencij ne odloča več Slovencev. Da pa poslovneži tudi na dopustu ne bi preveč pozabili na službo in posel, sta prenosni računalnik in službeni telefon nepogrešljivi del njihove počitniške opreme.

Dopust naj bo tako dolg, da si želiš nazaj v službo.

Predsednika Turistične zveze Slovenije Dominika Černjaka smo povprašali o destinacijah, kamor bi napotil slovenskega poslovneža, ki potrebuje oddih od službenega stresa. Po besedah Černjaka je izbira destinacije odvisna od tega, ali poslovnež potuje sam ali z družino. »Poslovnež, ki ima dva do tri tedne časa, je lahko zelo dobro organiziran. Dopust naj bi trajal tako dolgo, da si želiš nazaj v službo. Večinoma poslovneži izbirajo potovanja na dva načina.

Top hotel, znana destinacija, popolno razvajanje: Dubaj, obvezno vsaj eno noč v 'jadru' in večerja v podmorski restavraciji, Maldivi in križarjenja po Karibskem morju. Ta tip potnikov želi uživati v miru in udobju, ki si ga lahko privoščijo, dajo se razvajati in radi uživajo na soncu, pri čemer ima obisk znane restavracije prednost pred znamenitostmi. Preprosto se gredo spočit. Take počitnice redko trajajo tri tedne, saj se poslovneži začno dolgočasiti, pomembno je, da imajo možnost dostopa do interneta, da so dosegljivi za nujne zadeve. Druga skupina pa so poslovneži popotniki, ki iščejo pobeg iz civilizacije, torej počitnice, povezane s telesnimi dejavnostmi in skromnim udobjem. Za te so zanimiva potovanja po Južni Ameriki, Nepalu, priljubljena pa je tudi Kenija z vzponom na Kilimandžaro.

Priporočal bi organizirane skupine, ker zahteva manj časa za priprave, več vidiš in se družiš tudi z drugimi ljudmi, ne le s kolegi poslovneži. Na takih počitnicah si poslovneži zbistrijo glave in naredijo nove zaloge delovne vneme,« je prepričan Dominik Černjak.

Matjaž Gantar, KD Group:

»Dopust običajno preživim z družino ob morju ali na jadrnici, občasno pa gremo tudi na daljše potovanje. Dopust mi pomeni aktiven počitek, ko si lahko od napornega vsakodnevnega tempa malo oddahnem, si spočijem in napolnim baterije, berem in poležavam, kar najbolje opišem z izrazom aktivno lenarjenje. Načeloma sem velik zagovornik krajših počitnic. V vsakem primeru je dopust zame zelo pomemben element v poslovnem ritmu, ki mi omogoča premagovanje velikih naporov, dobro koncentracijo in pravo odločitev, kar je pri finančnem poslu, s katerim se ukvarja KD Holding, odločilnega pomena. Letošnji glavni dopust bom z družino preživel na barki med hrvaškimi otoki.«

Dejan Turk, predsednik uprave, SiMobil, d. d.:

»Jadranje je nekaj posebnega, saj zaradi osredotočenosti na morje, veter in tišino človek v hipu pozabi na skrbi. Oddih, kjer koli že, preživljamo z družino čim bolj aktivno. Na pot zmeraj vzamemo veliko 'igrač': kolesa, opremo za potapljanje, deskanje ter golf in podobno.«

Cvetka Selšek, predsednica uprave, SKB banka:

»Že leta in leta ves dopust preživim na barki, malo bolj robinzonsko, stran od ponorelega sveta. V naši bančni skupini je sicer praksa, da zaposleni dopust bolj ali manj koristijo v enem delu. Prepričana sem, da je kakovostno preživljanje dopusta izjemno pomembno, saj se po njem izboljša tudi kakovost vsakodnevnega delovnega procesa. Žal pa mi navadno ostaja veliko neizkoriščenega letnega dopusta.«

Letni dopust je namenjen oddihu in počitku.

O višini letnega dopusta mora delodajalec vsako koledarsko leto obvestiti delavca glede na vsakoletne spremenjene okoliščine delavca. Le tako bosta delavec in delodajalec vedela, kako in koliko bo delavec lahko izkoristil letni dopust. Pri določanju višine letnega dopusta je treba upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih ter panožne kolektivne pogodbe (razen če niso v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih). Panožne kolektivne pogodbe (razen odpovedanih) so še vedno v veljavi in merila za letni dopust določajo bolj natančno kot Zakon o delovnih razmerjih ali splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. Predvsem pa je pri primerjanju določil treba upoštevati tista, ki so za delavca ugodnejša oz. določajo večji obseg pravic za delavca.

Če ima delavec sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, je določba v pogodbi o zaposlitvi, s katero je določena fiksna višina trajanja letnega dopusta za celoten čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, neveljavna. Torej je obvezna vsakoletna izdaja obvestila. Če pa delavec sklene delovno razmerje za določen čas, je opredelitev načina izrabe (kdaj in v kakšnem obsegu) obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi.

Pri določanju višine letnega dopusta zakon določa:

- minimalno višino letnega dopusta v trajanju štirih tednov; če je tedenska delovna obveznost razporejena na pet delovnih dni, pomeni, da je letni dopust delavca najmanj 20 delovnih dni. Večina panožnih kolektivnih pogodb določa, da je osnova za določanje dopusta 18 dni. Zakonski minimum štirih tednov (oz. 20 dni, če je delovni teden razporejen na pet delovnih dni) ne pomeni avtomatskega zviševanja osnove za dva dneva, temveč pomeni, da delavcu, ki ob upoštevanju vseh meril za določitev letnega dopusta ne preseže zakonskega minimuma, pripada 20 delovnih dni letnega dopusta;

- dodatne dneve letnega dopusta za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavce, ki varujejo in negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo; starejši delavec po zakonu o delovnih razmerjih je moški, starejši od 55 let, za ženske pa velja prehodno obdobje (v letu 2005 ima status starejše delavke ženska, ki je bila 1. januarja 2005 stara 51 let in 8 mesecev, v letu 2006 pa bo tak status imela delavka, ki bo 1. januarja 2006 stara 52 let);

- dodatne dneve za delavce z otrokom do 15 leta starosti; delavcu, tako materi kot očetu, pripada dodaten dan dopusta za vsakega otroka, mlajšega od 15 let;

- dodatne dneve za delavce, ki še niso dopolnili 18 let.

Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust

V skladu z določbo 165. člena ZDR se letni dopust izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najpozneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna (162. člen ZDR).

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Emil Marinšek, Maremico:

»Dopust mi pomeni zelo veliko, saj menim, da je eden od ciljev dela ravno to, da imamo prosti čas, počitek in dopust. Zame sta potovanje in dopustovanje nujna, saj si tako polnim baterije in črpam novo energijo za delo. Dopustujem večkrat na leto, letos si bom privoščil celih sedem tednov dopusta, od tega večji del na jadrnici. Sem namreč navdušen jadralec in navtik. Glede destinacij nisem omejen, povsod grem rad, tako v hribe kot na jadrnico, smučat, kampirat. Rad grem v luksuzne hotele, spet drugič pa v neokrnjeno naravo, stran od civilizacije in gneče. Obožujem Kubo, Grčijo, Turčijo, Maldive, Hrvaško, Slovenijo in še bi lahko našteval. Najpomembneje je, da je dopust sproščujoč, razgiban, aktiven in zabaven. V prihodnosti si želim jadrati v Turčiji in po Karibskem morju, odšel pa bi se tudi potapljat na Maldive.«

Dimitrij Puciga, Slovenska turistična organizacija:

»Letni dopust oziroma letni oddih preživljam vsako leto v Sloveniji in tudi v tujini. Letošnje poletje bom nove moči nabiral v Termah Šmarješke Toplice, za tujo destinacijo pa smo z družino izbrali Tunis. Vsak oddih in dopust izkoristim predvsem kot čas, ki ga posvetim družini, hkrati pa je to priložnost za spoznavanje novih destinacij in destinacij, ki sem jih sicer že obiskal, vendar je doživetje na dopustu seveda popolnoma drugo, novo. Predvsem slovenske turistične destinacije spoznavam na službenih poteh, toda na oddihu se destinacija pokaže v popolnoma drugi luči. Seveda je vsak dopust tudi počitek, saj tako telo kot duh potrebujeta oddih. Menim, da vsak zaposleni potrebuje oddih od službe, da se z novimi močmi vrne k službenim obveznostim.«

Matej Boltauzer, direktor, Radio Center, d. o. o.:

»Sem zagovornik daljših počitnic, saj si le tako lahko povsem odpočijem. Dopusta si ne predstavljam drugače, kot da ga preživljam aktivno, z ljudmi, ki mi veliko pomenijo, nisem pa omejen na točno določene destinacije. Vedno rad odkrivam nove kraje in spoznavam nove ljudi. Menim tudi, da je dopust pomemben za ohranjanje psihofizične kondicije, zato se pogosto odpravim v kraje, kjer vem, da bodo možnosti za športno udejstvovanje neomejene. Žal pa se je v dobi mobitelov spremenil način preživljanja dopusta, saj je človek informacijsko nenehno tesno povezan s podjetjem. Dopustovanje direktorjev podjetij, kot je Radio Center, se bo po mojem mnenju v prihodnje najbrž še spreminjalo, in sicer bo poudarek predvsem na podaljšanih koncih tedna, dolge odsotnosti pa bodo vse redkejše.«

Slovenci so odprti za nove kraje in destinacije.

»Osebno zagovarjam kombinacijo popotovanj stran od civilizacije. Destinacije, kjer čas teče počasneje, so gotovo Belize in otok Caye Caulker – top potapljaški destinaciji, toplo Karibsko morje, zelo dobro lokalno pivo, najboljši jastogi na svetu …, razvajanje na otoku Kurumba, Maldivi, ekohoteli na Tajskem, najem vile na Santoriniju, Krfu ali Kreti ali vožnja z avtom po Irki, kjer lahko spite v zelo lepih namestitvah po gradovih … Ne pozabimo, da se da tudi v Sloveniji razvajati v smislu mira in doživetij. Toplo priporočam Nebesa nad Kobaridom v kombinaciji z restavracijama Kotlar ali Hiša Franko ter doživetji, ki jih ponuja Soča,« pojasnjuje Dominik Černjak.

Zelo zanimivo je, kako se slovenska duša odpre in zadiha, ko prestopi mejo. Zato Slovence kot popotnike, mlade in starejše, zelo spoštujejo po svetu in zanimivo je, da skoraj ni kraja, kjer ne bi srečal Slovenca. Zelo je pozitivno, da Slovenci potujemo, sploh mladi, saj so potovanja ena najmočnejših oblik neformalnega izobraževanja, ki močno vpliva na dvig stopnje strpnosti in tolerance. Seveda se naše potovalne navade še razvijajo in želel bi, da bi prišli na raven Avstralcev ali Angležev – popotnikov, ne počitniških 'hord',« nam je zaupal predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik Černjak.

Potovanja Slovencev v številkah

Na poslovno potovanje v Sloveniji ali v tujino je leta 2006 odšlo približno 101 tisoč ali 5,9 odstotka prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. Poslovno je potovalo 7,7 odstotka moške populacije in 4,2 odstotka žensk. Leta 2006 je bilo tako zabeleženih približno 148 tisoč poslovnih potovanj. 28,5 odstotka poslovnih potovanj je potekalo znotraj Slovenije, 71,5 odstotka pa v tujini. Velika večina zasebnih (95,8 odstotka) in poslovnih potovanj (96,9 odstotka) v tujini je potekala v Evropi. Cilj 41,9 odstotka zasebnih potovanj po Evropi je bila Hrvaška, sledile so Italija (12,3 odstotka), Bosna in Hercegovina (9,3 odstotka), Avstrija (6,9 odstotka) ter Srbija in Črna gora (6,5 odstotka).

Igor Akrapovič, Akrapovič, d. o. o .:

»Veliko sem na službeni poti, vendar najdem čas tudi zase in dopust. Lahko povem, da imamo v podjetju Akrapovič tudi letos kolektivni dopust, saj se mi zdi to pametna in dobra rešitev v našem podjetju, zadovoljni pa so tudi naši sodelavci.«

Manja Skernišak, Nova KBM, d. d .:

»Tudi letos se bomo z družino odpravili na Jadran, ki mi je še vedno zelo pri srcu. Kot vedno bo tudi tokrat poudarek na aktivnem počitku, polnjenju bateriji, odklopu od dela in skrbi. Zaradi naše narave dela v Novi KBM nimamo kolektivnih dopustov, saj jih je nemogoče izvesti.«

Alenka Žnidaršič Kranjc, Prva pokojninska družba, d. d .:

»Kolektivnih dopustov nimamo, saj je narava dela taka, da je vedno potrebna prisotnost vsaj dela oddelka. Svoj dopust bom letos preživela v Ukrajini, in sicer dva dneva v Kijevu, ki si ga kljub temu da sem zaradi službenih obveznosti tam že skoraj leto dni vsakih deset dni, še nisem uspela ogledati, ter teden dni v Jalti. Rada bi si ogledala deželo, v kateri smo začeli delati, za kar pa med sestanki žal ni časa.«

Janez Kosec, podjetje Roltek:

»Zavedamo se, da je le zadovoljen delavec dober in uspešen pri svojem delu. Poleti in pozimi se delavci Rolteka odpravimo na kolektivni dopust, da si naberemo nove moči. Večinoma se zaposleni odločajo poletni dopust preživeti na morju, konec vsakega poletja pa se odpravimo na skupinsko jadranje, kar nam krepi motivacijo in spodbuja timsko vzdušje. Sam sem navdušen jadralec. Z veseljem se z družino odpravim na jadrnico, da si napolnim baterije za nove izzive v poslovnem svetu.«

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pred poletno turistično sezono zavarovance opozarja na nujnost ureditve zdravstvenega zavarovanja, preden se odpravijo na dopustovanje v tujino. S tem se namreč izognejo neposrednemu plačilu običajno visokih stroškov za nujne oz. potrebne zdravstvene storitve v tujini. Zdravstveno zavarovanje si je treba urediti vsaj štiri dni pred odhodom v tujino, opozarjajo na ZZZS. Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, imajo med začasnim bivanjem v drugih državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Liechtenstein in Norveška), v Švici ter v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, zagotovljene pravice do nujnih oz. potrebnih zdravstvenih storitev, in sicer pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.

S Hrvaško, kjer Slovenci najraje letujejo, ima Slovenija sklenjen dogovor o uporabi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, enako pa velja tudi za Makedonijo. V teh dveh državah lahko torej slovenski zavarovanci na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže.

Pristna narava, nevsiljivi domačini, mir

O drugačnem, posebnem, o nečem, kar bi poslovneže, deloholike in karieriste odvrnilo od njihovega prenapornega vsakdanjika, smo povprašali turistično agencijo Avantura v Ljubljani, ki ima z željami poslovnežev 14-letne izkušnje.

»Pri nas jih ne pošiljamo na sodobne počitniške destinacije, ki kar tekmujejo, kdo bo imel več zvezdic nad vhodom v hotel in kdo bo gostom ponudil bolj prefinjeno storitev. Želimo jim ponuditi nekaj, česar si zaradi narave njihovega dela doma preprosto ne morejo več privoščiti, to pa so kraji, ki še vedno ponujajo mir, nevsiljivost domačinov, kjer je pristna narava, skratka kraji, kjer se počutiš kot doma, a te nihče ne priganja in sili v vsakdanji tempo življenja.

Treba je seveda gledati na to, kdaj želijo na pot. Če je to v zimskem obdobju, jim predlagamo Sejšele, Mauricijus in Zanzibar. Tu lahko gostje najdejo svoj mir in prostor pod soncem, saj tu ni masovnega turizma, kot na primer na Karibih ali v Aziji. Na voljo imajo tako hotele najvišjega ranga kot čisto osnovno nastanitev, v vseh primerih pa je narava še vedno pristna in nudi tisto nekaj več, česar si doma ne moremo privoščiti.

Poleti pa je naš predlog Grčija, in sicer Parga, ki je edino pravo letovišče v gorati severozahodni grški provinci Epir. Mestece ima čudovito naravno okolje, saj so hribi prekriti z oljkami, borovci in cipresami, ki se lepo dopolnjujejo z vabljivo obalo in gozdnatimi otočki. Plaže v Pargi nudijo raznolikost, ki zadovolji še tako zahtevnega obiskovalca, saj so tako peščene kot tudi prodnate, velike in majhne, veliko pa je tudi samotnih zalivčkov, ki so obiskovalcu dosegljivi le s čolnom. V Pargi se ne trži hotelov s petimi zvezdicami in aranžmajev all inclusiv. Parga predstavlja tisto pristno Grčijo, ki jo je danes že zelo težko najti: nedotaknjene plaže, majhni, družinsko vodeni hoteli, kjer lahko zjutraj ob kavici pokramljaš z lastnikom o aktualnih vaških dogodkih, kraj, kjer te nihče ne vleče iz ulic v svoje trgovine ali nadleguje na plaži s prodajanjem pokovk, ur …,« nas je s predlogi navdušila Suzana Dragman iz turistične agencije Avantura.

Predvsem po počitek in v lastni organizaciji

Povzetek raziskave o potovalnih namerah Slovencev v letu 2007 priča o tem, da se bo junija, julija ali avgusta na počitnice, potovanje ali izlet skupaj odpravilo 72 odstotkov polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki so zadnje mesece sodelovali v raziskavi. Na dolge počitnice (z vsaj tremi nočitvami) se bo odpravila polovica anketirancev, na krajše počitnice pa se bo odpravilo 20 odstotkov Slovencev. V obdobju od junija do avgusta se bodo na potovanje, izlet ali počitnice odpravili predvsem anketiranci, mlajši od 44 let, osebe z vsaj srednjo izobrazbo, dijaki oziroma študenti, zaposleni in samozaposleni. Počitnice si bo privoščilo več oseb, katerih neto mesečni dohodki gospodinjstva presegajo 1200 evrov.

Večina (73 odstotkov) oseb, ki so odgovarjale na anketo, si bo sama organizirala počitnice, s turistično agencijo pa se jih bo na počitnice odpravilo 27 odstotkov. Približno polovica sodelujočih v raziskavi namerava počitnikovati na Hrvaškem (54 odstotkov), v Sloveniji pa jih bo dopustovalo 23 odstotkov. Tretja najbolj priljubljena destinacija je Grčija, kjer bo počitnice preživelo pet odstotkov vprašanih.

Večina se namerava na Hrvaško odpraviti brez posredovanja turistične agencije (79 odstotkov), prav tako si namerava počitnice v Sloveniji večina organizirati kar sama (82 odstotkov). V Grčijo se bo 74 odstotkov vprašanih odpravilo s pomočjo turistične agencije. Za večino anketirancev bo glavna dejavnost na daljših počitnicah sprostitev, počitek ali zabava, za tretjino rekreativna športna dejavnost, 11 odstotkov pa je odgovorilo, da si bodo v glavnem ogledovali znamenitosti in delali za službo.

POGLEJTE ŠE

VEČ ČLANKOV

Kako v praksi preizkusiti funkcionalnost Pretvori iz dokumenta?
Funkcionalnost omogoča pretvorbo različnih vrst dokumentov v strukturirana izobraževanja. To podjet... več »

Raznolike generacije na delovnem mestu
V sodobnih delovnih okoljih se vse pogosteje srečujemo z izzivom generacijske raznolikosti. Organiz... več »

Til Lajovic, direktor FirstClass, kadrovsko svetovanje d.o.o.
Tokrat je svoj pogled z nami delil Til Lajovic, direktor podjetja FirstClass, ki deluje na področju... več »

Ključ do uspešnega zaposlovanja in zadrževanja talentov
Ta mesec posebej izpostavljamo izobraževanja in program Akademije znamke delodajalca, ki vam bodo p... več »

Psihološka varnost na delovnem mestu – ključ do inovativnosti in zavzetih zaposlenih
V sodobnem svetu, kjer se trg dela hitro spreminja, digitalizacija narekuje tempo in generacije zap... več »

Znamka delodajalca: zakaj je pomembna in kako jo graditi?
Vse več podjetij se zaveda, da uspeh ni odvisen le od izdelkov ali storitev, temveč predvsem od lju... več »

Pretvorba različnih tipov dokumentov v e-učenje z novo funkcionalnostjo Akademije MojeDelo.com
Z razvojem naprednih funkcionalnosti na področju umetne inteligence in avtomatizacije v Akademiji M... več »

Postanite strokovnjak za znamčenje delodajalca - pridružite se Akademiji znamke delodajalca
Se soočate z izzivom, kako privabiti in zadržati najboljše talente? Želite postaviti trdne temelje ... več »

Leto 2025: Kako bo prihodnost izobraževanja oblikovala vaše zaposlene?
Predstavljajte si svet, kjer zaposleni ne iščejo izgovorov za odlašanje z izobraževanjem, ampak se ... več »

Anisa Faganelj, vodja kadrovske službe v Incom Leone d.o.o.
V prvem letošnjem kadrovskem intervjuju smo se pogovarjali z Aniso Faganelj, vodjo kadrovske službe... več »