Posojanje delavcev - fleksibilna oblika zaposlovanja

Najem delovne sile je pri nas relativno nova oblika fleksibilizacije načina zaposlovanja. Kot oblika zunanjega 'outsourcinga' se je pojavila najprej v ZDA v sredini 80. let in postopoma prešla tudi na naš kontinent. Pri nas dobiva iz leta v leto večji pomen in težo, kar dokazujejo premiki na področju zakonodaje in v socialnem dialogu med socialnimi partnerji ter predstavniki gospodarstva.

Najem delovne sile je konceptualno zelo zanimiva oblika zaposlovanja, imenovana tudi 'trikotno zaposlovanje', saj povezuje tri strani in vsebuje elemente tako delovne kot tudi obligacijske pogodbe, s tem da vključuje še tretjega akterja – agencijo.

S tem ko je država deregulirala področje posredovanja dela, katerega so sprva upravljale le državne službe, se je odprla pot do nastanka zasebnih agencij za zaposlovanje oz. kadrovskih agencij.

Agencije za zaposlovanje so podjetja, ki na podlagi podeljene koncesije s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravljajo dejavnost posredniške vloge med podjetji in iskalci zaposlitve. Prednost takšnih agencij je v tem, da je lahko odzivni čas na potrebe podjetij zelo kratek – v nekaterih primerih celo 2 uri za zapolnitev delovnega mesta. Najlažje bi lahko takšno dejavnost primerjali z dejavnostjo posredovanja študentskega dela, vendar so pri tem v igri redne zaposlitve.

- osebno svetovanje

- raznovrstne možnosti zaposlitve

- dostop do ponudb dela, ki niso oglaševane v medijih

- brezplačen vpis v bazo podatkov agencije

- analiza sposobnosti

- strokovnost, osebni pristop in zaupnost podatkov

- brezplačne storitve

- pisanje samo ene prošnje

- svetovanje pri izbiri in načrtovanju nove zaposlitve

- individualno načrtovanje kariere

- službeno razmerje, vezano na delovni projekt

- zagotovljena socialna varnost

- varnost velikega delodajalca

- neodvisnost od konjunkturnih gibanj

- poklicna usmeritev za iskalce prve zaposlitve

- prihranek časa in stroškov pri postopkih razpisov, sklepanju pogodb, delovnopravnih vprašanjih, prijavi v ZPIZ

- hitra zapolnitev prostega delovnega mesta (velika baza vpisanih kandidatov)

- analiza usposobljenosti kandidatov za specifične dejavnosti (npr. avtomobilska industrija)

- dostop do strokovnjakov in visokih potencialov

- načrtovanje in zniževanje stroškov

- pridobitev sodelavca iz bližnje okolice

- možnost poznejšega stalnega prevzema delavca

- izvršno vodenje delavcev

- koordiniranje in nadziranje začasnih delavcev

- svetovanje na področju kadrovskega menedžmenta

Posledica gospodarskih kriz in globalnega razvoja "nove" ekonomije, tržnih izzivov, novih tehnologij, globalizacije trga in delovne sile je tudi mobilnost na trgu dela.

M. Kranjc: Moja želja je bila spoznati delo na kadrovskem področju, saj sem po izobrazbi kadrovski menedžer. Med študentskim delom sem tako preko kadrovske agencije dobila priložnost za vpogled z vseh treh strani: delavec, agencija in podjetje – naročnik ter tudi v vse postopke, ki se nanašajo na tako vrsto zaposlitve (najem). 

M. Kranjc: Seveda sem o podjetju zbrala nekaj podatkov, ker me je skrbelo, komu jih zaupam. Srečala sem že nemalo podjetij, ki niso resna ali pa so finančno nestabilna, zaradi česar sem sklepala, da mi ne bodo omogočali socialne varnosti. 

V primeru Trenkwalder mi je dejstvo, da je matično podjetje iz tujine, pomenilo dodatno zagotovilo, da jim lahko zaupam. Če ni poskrbljeno za zaupnost podatkov, ti mimogrede lahko pridejo na mizo komu, ki jih ne bi smel videti. Ko sem delala preko njih, sem spoznala, da je bil moj občutek pravi, saj so se izkazali profesionalno. Držijo se vseh zakonskih okvirov in rigorozno varujejo osebne podatke. 

M. Kranjc: Presenetila me je sproščenost, prijaznost in hkrati profesionalnost. Dobila sem vtis, da nisem zgolj številka. Če si iskalec prve zaposlitve, pa še študent, te ponavadi ne jemljejo preveč resno. V takih primerih te običajno ocenijo že takoj na vratih, premerijo in po njihovem pogledu že veš, da ne bo iz tega nič. Za nagrado pa moraš sedeti pri njih, da izpeljejo svoje samogovore o tem, kako ne bo nič glede možnosti zaposlitve. 

V Trenkwalderju je bilo drugače. Sogovornik me je najprej prijazno pozdravil in mi predstavil celotno podjetje, koncern ter slovensko podružnico. Nato so mi pojasnili, kakšno bi bilo delo in kaj pričakujejo od mene. Pripravljen so imeli vprašalnik, na katerem so bila vprašanja o izobrazbi, delovnih izkušnjah, dodatnem izobraževanju in željah posameznika. Na podlagi tega vprašalnika, ki sem ga izpolnila tudi jaz, lahko agencija pomaga pri svetovanju in izbiri primernega delovnega mesta. 

M. Kranjc: Agencija mi je zelo pomagala in svetovala pri iskanju prve zaposlitve. Lahko bi rekla, da preko izkušenj pri njih, velike količine informacij in pogovorov z mentorjem vidiš, kaj so tvoje možnosti, kateri so tvoji cilji. Mogoče jih celo na novo postaviš. 

M. Kranjc: V agenciji so mi najprej predstavili opis možnega delovnega mesta in delovnih nalog, nato podjetje in me vprašali, če me delo zanima. Ker sem se strinjala s pogoji in mi je podjetje (ameriška multinacionalka) zelo odgovarjalo, so mi organizirali razgovor pri njih. Seveda sta bila v to podjetje skupaj z mano posredovana še dva druga kandidata. Končni izbor namreč opravi naročnik in ne agencija. 

Na srečo so se v podjetju odločili za mene (smeh). Kljub uspeli napotitvi v drugo podjetje je agencija ostala z menoj v stiku, se zanimala, kako mi gre delo, ali sem zadovoljna, ali je delo v skladu z mojimi pričakovanji ipd. 

M. Kranjc: V napotenem podjetju so me sprejeli zelo lepo, mi predstavili delovno okolje in zaposlene ter seveda moje delovno mesto. No, delo je bilo administrativne narave, tako da se mi niso ravno klanjali (smeh), a status sem imela povsem enak kot ostali zaposleni. 

M. Kranjc: Zaposlitev preko agencije ni vplivala na moj občutek pripadnosti ali motiviranosti pri opravljanju svojega dela. V napotenem podjetju tudi nisem dobila občutka, da me v času najema ne bi obravnavali kot člana delovne ekipe. 

Ravno nasprotno, imela sem možnost, da sem vstopila v mednarodno podjetje, kjer se delo in samoiniciativnost seveda pričakujeta, a tudi cenita. Nemalokrat so mi zaupali tudi kakšen manjši projekt ali pa sem sama pristopila do njih in jih poprosila za kakšno dodatno delo. 

Verjamem pa, da obstajajo primeri, ko te pripadnosti ni, saj je to odvisno od miselnosti samega podjetja – naročnika. Če tam nimajo pravega načina mišljenja, je tako ali tako bolje, da si pri njih zgolj v najemu. Oddelaš najbolje kar znaš, potegneš čim več znanja, potem pa greš drugam. 

M. Kranjc: V času najema nisem imela občutka, da moja zaposlitev ni varna in da sem zaradi nje v podrejenem položaju. Plačilo je bilo popolnoma enako, kot če bi bila zaposlena v tem mednarodnem podjetju. Plača je bila isti dan kot pri podjetju – naročniku, pravno varnost mi pa tako ali tako zagotavlja zakon. 

M. Kranjc: V podjetju, v katerem sedaj redno delam, se vedno trudijo, da zaposlene usmerjajo k višjim ciljem in napredovanju. Cenijo samoiniciativnost, zato moraš najprej nekaj pokazati, da kaj dobiš. Če delaš iz sebe referenta, boš referent tudi ostal. Pokazala se mi je možnost napredovanja, ki sem jo seveda z veseljem izkoristila in danes opravljam samostojno delo v marketingu. 

M. Kranjc: Zdi se mi zelo dobra odskočna deska za vsakega, še posebej za iskalca prve zaposlitve, saj mu nudi dobro osnovo za naprej, možnost spoznati več podjetij in več različnih delovnih mest. A ni to enostavneje kot pa pisati prošnje in 'skakati' okoli na razgovore? Pri agenciji si lahko zaposlen npr. 2 leti, napoten pa kar v 5 podjetij. Vsako podjetje je drugačno, pri vseh pa nabiraš izkušnje.