Najnovejši pogledi na motivacijo zaposlenih

Vprašanje je staro kot svet, tega se povsem zavedamo. Pa vseeno nas zanima, kakšni so najnovejši pogledi na motivacijo zaposlenih, kako se tega lotevajo najuspešnejša podjetja? 

Še vedno velja, da človeška motivacija izvira iz dveh osnovnih korenin; iz želje po izogibanju negativnih posledic in iz želje po pridobivanju pozitivnih nagrad. Obe vrsti motivacije sta dosegljivi tretjemu viru, le ta ju lahko upravlja in usmerja; najtežje je upravljati z indiferentnim posameznikom, takim, ki je v »motivacijskih vicah«, niti hladen niti vroč.

Večina ljudi črpa svojo motivacijo za delo iz strahu pred socialnim pritiskom (delati je treba) ali izolacijo in iz strahu pred ekonomsko ogroženostjo. Dokaz za to je vsaj 80% pritrdilnih odgovorov na vprašanja: »Ali bi jutri odšli na počitnice, če bi vam dal nekdo čas in denar zanje?« »Ali bi jutri pustili službo, če bi bili finančno svobodni?«

Če človek črpa svojo motivacijo za delo iz strahu, ga zelo lahko obvladujete in manipulirate z višino plače in pomembnostjo naziva delovnega mesta, pri tem pa jed prepričevanja posolite z opombo o tem, da dela v »varnem« podjetju in da službe danes niso več sigurne.

Dela za vas ne bo veliko, izguba za vas pa se skriva drugje; tak človek ne bo nikoli vaš z dušo in telesom. Ljudje, ki niso popolnoma vaši, ne dajo od sebe vsega in nujno delajo manj in slabše kot bi lahko.

Drugega posameznika, takega, ki črpa svojo motivacijo iz želje po dosežku, je nekoliko težje motivirati, a učinki so veliko trajnejši in večji. Preden razložimo dinamiko v podrobnosti pa opozorilo. Želja po dosežkih lahko izvira iz zdrave ali nezdrave korenine. Nekateri ljudje strah, opisan v prejšnjem odstavku, »preoblečejo« v visoke aspiracije, racionalno ciljno usmerjeno vedenje, izjemne ambicije in trdo delo brez kompromisov do sebe ali sodelavcev. Pri takem človeku gre večinoma za nerazrešen konflikt znotraj sebe, verjetno je, da izvira iz časov, ko je nerazumno veliko od tega posameznika pričakovala zanj pomembna oseba z avtoriteto, npr. starši. Taki ljudje lahko dosežejo zelo veliko, ni jih potrebno motivirati, ker so že »premotivirani«, a je z njimi težko delati.

»Zdravilo« zanje je podobno, kot »zdravilo« za posameznike iz prvega odstavka. Njihov izvorni problem ni motivacijske narave. Kot bi zdravili zobobol z obližem, tudi ljudi prve in druge skupine ne morete »motivirati«.

Resnični problem sta nizko samospoštovanje in samopodoba, ki posameznika ne podpira in mu ne koristi ti. negativna samopodoba. Posamezniki z negativno samopodobo delajo ker morajo delati, dosegajo (visoke) rezultate, ker so samo tako za silo dovolj dobri v svojih očeh (in v očeh svojih prezahtevnih staršev), čeprav vam tega ne bodo priznali niti, če jim prislonite pištolo na senca. Toda vedeti morate vi. Pomaga samo dolgoročna motivacijske strategija, opisana v zadnjem odstavku.

Posamezniki, katerih želja po dosežkih pa izvira iz zdrave korenine, to je iz izvorne želje po rasti, napredku in prispevanju, so najbolj predvidljivi, lahko jih motivirate predvidljivem in učinkovitem po sistemu.

Oseba, ki si želi zdravega napredka na delovnem mestu, je večinoma motivirana že sama po sebi, od delodajalca pa potrebuje znana pravila igre, ki se ne spreminjajo, jasne razlage poslovnih strategij in odločitev, resnične argumente za odločitve, ki se jih tičejo neposredno (npr. plača, naziv delovnega mesta, spisek delovnih nalog…….) in partnerski odnos. To so ljudje z zdravim odnosom do sebe in so zahtevni partnerji. Zahtevajo polno vpetost druge strani v poslovni odnos in nenehno higieno in vzdrževanje le tega, a naložbo dolgoročno in konstantno vračajo z dobrim delom. Z drugimi besedami, delo je potrebno opraviti že prej, preden sploh začnete »motivirati«.

Povzemimo torej. Dolgoročno je najboljši motivator za delo načrtno vzgajanje samospoštovanja in pozitivne samopodobe v zaposlenih.

Tak pristop zahteva delo s strani managementa. Zahteva vzgojo, ustvarjanje kvalitetne korporativne klime in notranjih, nepisanih pravil, da je dovoljeno biti zdrav, pokončen in samozavesten posameznik. Se vam zdi samoumevno? NI! Taki zaposleni niso vodljivi in poslušni, želijo jasne, redne in resnične informacije, po vrhu pa tak tim zahteva šefa z visokim samospoštovanjem in pozitivno samopodobo.

A kaj hočemo, v življenju je pač tako, tudi na zelenjavni gredi, ki ni redno in pravilno prekopana in posejana, nič ne zraste. Tudi na vaši ne bo, ne glede na to, koliko gnojila vlijete nanjo.