Nagrajevanje delavcev

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je dodatek za delovno uspešnost sestavni del plače, kar pomeni, da se od njega obračunavajo prispevki za socialno varnost in odvede akontacija dohodnine. Dodatek na delovno uspešnost predstavlja stimulativni del plače, saj se spreminja glede na uspešnost opravljenega dela – njegov namen je spodbuditi povišanje kvalitete in učinkovitosti dela. Glede na to, da je dodatek na delovno uspešnost šteti za sestavni del plače, mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi. Zahtevi po določenosti v pogodbi o zaposlitvi stranki zadostita tudi s sklicevanjem na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oz. splošne akte delodajalca.

 

Delovna uspešnost kot podlaga za določitev dodatka na delovno uspešnost se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca, višina dodatkov pa se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

 

Čeprav je udeležba pri dobičku predvsem v domeni lastnikov kapitala, veljavni predpisi omogočajo tudi udeležbo zaposlenih pri dobičku. Pri tem je udeležba zaposlenih pri dobičku opredeljena kot možnost, ne pa kot pravica, ki bi delavcu pripadala že na podlagi zakona. Temelj za izplačilo udeležbe pri dobičku je sklep skupščine gospodarske družbe o razdelitvi dobička. Udeležba pri dobičku se lahko nameni tako delavcem kot članom upravnih in nadzornih odborov gospodarskih družb.

 

Udeležba pri dobičku se praviloma izplača v denarju ali pa kot lastne delnice podjetja. Glede na to, da udeležbe pri dobičku praviloma ne urejajo delovnopravni predpisi, udeležba pri dobičku ni del plačila iz naslova dela. Obdavčena je z dohodnino.

 

Delavec je upravičen do udeležbe pri delitvi dobička, ki je bil ustvarjen v času, ko je še bil v delovnem razmerju, čeprav mu je medtem prenehalo delovno razmerje. Pri tem se tudi zanj  uporabljajo enaka merila kot za delavce, ki so še v delovnem razmerju.

 

V praksi uveljavljeno plačilo božičnice ali trinajste plače ob koncu leta pomeni plačilo na podlagi poslovne uspešnosti V kolikor je plačilo za poslovno uspešnost dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se šteje za sestavni del plače.

Glede na posebnost delovnopravnega položaja javnih uslužbencev je tudi nagrajevanje njihove uspešnosti in spodbujanje k boljšemu in produktivnejšemu delu urejeno nekoliko drugače kot za zaposlene v zasebnem sektorju.

 

Javni uslužbenec lahko napreduje v višji naziv, znotraj naziva pa lahko napreduje v višji plačilni razred. Pogoj za napredovanje v višji plačilni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kakovost sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

 

Del plače za delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je pri delu v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate ali je bil nadpovprečno delovno obremenjen. Ta del plače lahko znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca letno, in sicer se nagrada v višini ene osnovne mesečne plače javnega uslužbenca lahko izplača v juliju, druga pa v decembru istega leta. V praksi se del plače za delovno uspešnost najpogosteje izplačuje mesečno, na podlagi mesečne ocene dela.