Konstanten stres na delovnem mestu - pot proti izgorelosti

O stresu se veliko razpravlja zlasti v zadnjem desetletju. Nestalni eksistenčni pogoji so idealno okolje za množenje stresnih klic. Med glavnimi razlogi za stres je v zadnjih letih pri nas predvsem podaljševanje delovnega časa, ki je obenem tudi vse bolj nepredvidljivo – ne veš, kdaj se bo delovni dan končal in zavoljo tega trpi vsa družina. Prav tako je stres na preži na vseh ravneh piramide, ne le na najnižji ali le na najvišji ravni. Za Slovence velja, da stres najraje zdravimo z begom v najrazličnejša somatska obolenja. Psihiatri so pri nas še zmeraj precejšen tabu. Še najbolj pa se jih branijo bolje izobraženi, saj ti teže priznajo, da nečemu niso kos.

Pojav je v Evropo prišel z druge strani Atlantika, v Združenih državah pa so za ljudi, ki so njegove žrtve, že skovali primeren izraz: Generation X-hausted oz. izčrpanost. Neopravljeno delo, prevelike odgovornosti, hitre spremembe, zbranost in druge obveznosti povzročajo stres, ki se mnogokrat razvije v tako imenovano menedžersko bolezen. Američani jo poznajo tudi pod imenom »burn out sindrom«, kar pomeni sindrom izčrpanosti ali preprosteje »biti na koncu svojih moči«. Zaradi dolgotrajne napetosti in pomanjkanja prostega časa se pri mnogih pojavijo težave. Sindrom izgorelosti bi najkrajše opredelili kot kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Christina Maslach, vodilna raziskovalka izgorelosti v svetu, pa ga opredeljuje kot psihološki sindrom, ki se izraža v obliki čustvene izčrpanosti, odtujenosti in zmanjšanje učinkovitosti ter je posledica kroničnih stresorjev v medosebnih odnosih pri delu.

Stres je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar nastane neskladje med zaželenim stanjem oz. opravljenim delom in dejansko opravljenim delom oziroma pričakovanjem. Na začetku se na stres odzovemo z mišično napetostjo, s hiperaktivnostjo, z razdražljivostjo, razburjenostjo ali jezo. Sledi obdobje prilagajanja na stres, ki lahko traja nekaj tednov. Po dolgotrajnem stresu, ki traja leto ali več, ko izčrpamo svoje rezerve, postanemo pasivni, brezvoljni, pretirano utrujeni, malodušni, z depresivnimi občutki, vse bolj zaspani in izčrpani. Dr. Bojan Lovše pojasnjuje, da stres vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. »V zadnjih letih se telesne in fizične obremenitve pri delu spreminjajo – vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t.i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vse več je nesreč in kriznih situacij in posledično psihičnih težav. Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: veliko dela – preveč dela, nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore kolegov in sodelavcev oziroma nadrejenih in oporečni delovni pogoji«, pojasnjuje prim. dr. Lovše.

»Stres je vzrok za dobro polovico sodobne patologije,« razlaga dr. Lovše. Enako izpostavljeni so mu predstavniki obeh spolov in je predmet proučevanja številnih znanstvenih študij. Po podatkih raziskav Eurostata v državah EU trpi zaradi najrazličnejših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Največkrat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko. Zaradi stresa po mnenju strokovnjakov Svetovne banke in EU v državah članicah EU vsako leto izgubijo na milijone delovnih ur in več sto milijonov evrov narodnega dohodka. Ameriški strokovnjaki so izdelali tudi lestvico 50 najpomembnejših stresorjev; kar najviše so uvrščeni delo, posel, poklic in kariera ter dejavniki, povezani z njimi. Posledice pa so nemalokrat depresija in izgorelost.«

»Stres na delovnem mestu prepoznamo pri preventivnih zdravstvenih pregledih z analizo pogostosti pojava najpogostejših bolezni pregledane skupine zaposlenih. Po analizah zdravstvenega stanja pri podpisanih pregledanih zaposlenih, gledanih po letu 2000, jih ima največ težave z vidom, nato so bolezni gibal (mišična napetost in okvare hrbtenice), bolezni presnove in čezmerna telesna teža, zvišan krvni tlak, nervozo in samotomorfne motnje. Iz pogovorov s pregledanimi povzemam, da ima skoraj vsak drugi glavobol, vsak tretji težave z nespečnostjo, s kajenjem, z rednim hranjenjem, vsem pa primanjkuje časa za hobije, rekreacijo in zabavo,« pojasnjuje znake sodobnih poklicnih bolezni dr. Lovše.

– Telesni simptomi: glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost, škrtanje z zobmi, trzanje obraza, občutek napetosti v mišicah, razbijanje srca, slaba prebava, krči, driska, zaprtje, motnje spanja, neješčnost, pomanjkanje zanimanja za spolnost, zvečano znojenje, suha usta.

– Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, neorganiziranost, pozabljivost, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, strah, pesimizem, samokritičnost, agresivnost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev, obsedenost s prihodnostjo.

– Vedenjski simptomi: vzkipljivost, razpoloženjska nihanja, zloraba alkohola in drog, prenajedanje ali izguba apetita, zvečano kajenje, grizenje nohtov, preklinjanje, jok.

Zdi se, da s težavami v službi ni prizaneseno prav nikomur, saj je stres na delovnem mestu čedalje večji problem. Emocionalni in psihični pritiski ter šoki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam na delovnem mestu. Zaslužek pa je pogosto zasenčen s stresom, ki ga zahteva ohranjanje življenjskega sloga. Biti ujet v zlato kletko pomeni, da smo se zavedno ali nezavedno odločili, da menjamo življenjske vrednote, kot so prosti čas, konjički, odnosi, za drag avtomobil, razkošno stanovanje ali druge materialne dobrine. Vse več je takšnih, ki bi zlato kletko raje podarili kot pa bili ujetnik v njej, saj prinaša več skrbi kot užitka.

Iz svojih dolgoletnih izkušenj dr. Lovše med negativne kazalce zdravja zaposlenih šteje bolniški stalež – odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb, število nesreč pri delu in fluktuacija zaposlenih. »Pri več kot polovici primerov je obisk v ambulanti povezan z dolgotrajnim stresom na delovnem mestu,« razlaga dr. Lovše. Po anamnezah pregledanih delavcev in bolnikov so vzroki za strese na delovnem mestu najpogosteje prevelike delovne zahteve in preutrujenost, pomanjkanje potrebnih informacij za poznavanje celotnega dela in posameznikove vloge v procesu dela, netransparentnost dela – delavci včasih ne vidijo svojega prispevka in smisla pri delu in ocenjujejo svoje delo kot neperspektivno, polno strahu in socialno-ekonomske negotovosti, pogosto jim primanjkuje motivacije, podpore in priznanja vodilnih oz. sodelavcev. Vse pogosteje pa se na delovnem mestu pojavlja tudi nasilje v obliki zastrahovanja in grožnje o odpuščanju na delovnem mestu, kar po mnenju dr. Lovšeta stres še povečuje. Najpogosteje pregorijo najsposobnejši in najučinkovitejši posamezniki, tisti, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. Če bi držalo, da izgorijo ljudje, ki se »nepravilno« odzivajo na stres, ti ljudje sploh ne bi mogli postati uspešni, saj je za doseganje tega statusa nujno treba premagati številne ovire in obvladovati stresne situacije.

Stres širi svoje kremplje povsod – celo v države, ki so bile doslej znane po mirnem in udobnem življenju, kjer je bila socialna varnost močna in od posameznikov ni zahtevala trdega boja za preživetje. Ena izmed teh je Švedska, kjer so se ljudje iznenada znašli sredi divjega življenjskega in delovnega tempa. »Preveč dela povzroča stres, ogroža zdravje, uničuje osebne odnose ter škoduje celo poslu, kajti utrujen delavec ni dober delavec,« so zapisali strokovnjaki posledic stresnega dela. Navsezadnje že hiter pogled na lestvico držav, razvrščenih od tistih z najdaljšim do tistih z najkrajšim delovnim tednom, pove, da število ur, prebitih na delovnem mestu, ni nujno povezano z delovno učinkovitostjo in siceršnjo uspešnostjo gospodarstva: po številu delovnih ur namreč prednjačijo Bolgarija, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Poljska, Romunija in Slovenija. To pa vsekakor niso države, ki so v gospodarstvu med najbolj cvetočimi v Evropi.

»To, da si vzamemo dopust, je najosnovnejše sredstvo za ohranjanje zdravja,« je prepričan prim. Bojan Lovše, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa. Dopust je zato, da si napolnimo baterije, naredimo rezervo za zimo, ki nas s svojimi virusi bolj izčrpa kot poletje, in da si obnovimo zdravje. Tako bomo uspešneje premagovali morebitne težave in se podali v delovne izzive. Najslabše pa se je vse leto sprehajati na meji med boleznijo in zdravjem, namesto da bi si privoščili osnovno, kar nam v demokratični družbi pripada – torej počitek Dopust mora biti tudi kakovosten in dovolj dolg, saj je duševna izčrpanost pogosto večji problem kot telesna. Dopust naj bo popoln »odklop« od vsakdanjega dela, zato ni prav, da hodimo med dopustom še »malo delat« in se oglašamo na službene telefonske klice.

1. Naredite seznam nalog, ki jih morate opraviti, razvrstite jih po pomembnosti in naredite urnik, kdaj jih boste opravili.

2. Ocenite čas, ki ga boste porabili za posamezne naloge. Vzemite si dovolj časa za vsako nalogo. Izognite se časovnemu pritisku in pripravi stvari v zadnjem hipu.

3. Priskrbite si vse informacije, ki jih potrebujete za svoje delo.

4. Dogovorite se za sprejemljive roke za izpolnitev svojih obveznosti.

5. Vedno se najprej lotite najpomembnejše naloge in jo dokončajte, preden se lotite druge.

6. Delo prekinjajte z rednimi odmori – že 5-minutni odmor lahko deluje pomirjujoče in sproščujoče.

7. Vzemite si čas za sprostitev in pogovor s prijatelji in sodelavci.

8. Bodite v dobrih odnosih s sodelavci.

9. V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri in mirno argumentirajte svoje stališče.

10. Naučite se reči NE vsemu, česar ne boste zmogli narediti oz. ne sodi v vaše delovno področje.

Zaposleni v nobeni drugi novi članici EU niso tako nezadovoljni z razmerami na delovnem mestu kakor v Sloveniji. Več kakor tretjina Slovencev je izjavila, da delajo v slabih razmerah, imajo težave z motivacijo za delo in s produktivnostjo. Dr. Daniel Vaughan – Whitehead, izvedenec mednarodne organizacije za delo (ILO) in vodja raziskave o delovnih razmerah v novih članicah EU, je razložil, da je to lahko posledica vedno več stresa na delovnem mestu, prevelikega števila delovnih ur, naraščanja števila pogodb o delu za določen čas, zaradi katerih zaposleni vse bolj trepetajo za delovna mesta. Mednarodni urad za delo pa je s svojimi raziskavami prišel do ugotovitve, da izgorelost in depresija postajata ključni poklicni bolezni 21. stoletja. Zaradi njiju bo že jutri izgubljenih več delovnih dni kot zaradi katerega koli drugega vzroka. Podatki iz Velike Britanije kažejo, da ima več kot polovica zaposlenih simptome zgodnjih faz izgorelosti, kar vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno poškoduje njegove delovne zmožnosti. Izgleda torej, da bi se slovenski sindikati morali manj ukvarjati z višino plač in bistveno več pozornosti posvetiti delovnim razmeram, zlasti v podjetjih, kjer so plače nad povprečjem v panogi oziroma državi.

»Na Japonskem narašča število smrti zaradi stresa v službi, so pokazale zadnje statistične raziskave. Po podatkih tamkajšnjega Ministrstva za zdravstvo je število smrti zaradi prevelike obremenitve na delovnem mestu naraslo. Nekaj deset ljudi je za sabo pustilo pisma, v katerih za svojo smrt dolžijo stres, psihične motnje ali depresijo zaradi službe. Med umrlimi je bilo 133 moških in deset žensk, 49 jih je bilo starih med petdeset in šestdeset let, 38 pa med štirideset in petdeset,« piše Financial Times. Japonska je edina država na svetu, ki ima v svojem jeziku besedo za smrt zaradi preveč dela – karoši. Seveda tovrstne smrti niso nov pojav na tem koncu sveta, pa vendar njihov porast kaže na sodoben socialno-ekonomski trend.

Stres ni nujno zlo – prav nasprotno: je kot sol v zdravi prehrani. V malih količinah je prav zdrav. Zavedanje o vzrokih stresa je prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Včasih pomaga, da stvari pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj ga v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo nepotreben stres? Ali smo zadovoljni z delom, ki ga opravljamo? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo cilje, ki jih ne moremo doseči, si zanje določamo prekratke roke ali pa si jih zastavimo preveč hkrati. Nekega dne, ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki pregorelosti, pogosto tudi depresija. Vzroke za nastale razmere in rešitve lahko najdemo tudi v knjigi Resnica o izgorevanju na delovnem mestu, ki sta jo napisala strokovnjaka Christina Maslach in Michael P. Leiter. Po njunem mnenju izgorevanje ni samo problem ljudi, marveč družbenega okolja, v katerem delajo. Zgradba in delovanje okolja, v katerem opravljajo delo, oblikujeta odnos medsebojne interakcije in način opravljanja delovnih nalog. Če delovno mesto ne priznava človeške plati opravljanja dela, tveganje zaradi izgorevanja raste in s seboj prinaša visoko ceno tako za posameznika kot za organizacijo. Avtorja sta prepričana, da nam kriza izgorevanja ponuja priložnost, da opozorimo na glavne pomanjkljivosti organizacijskega življenja, priložnost, da pokažemo na pritiske, ki vodijo v kronično izčrpanost, cinizem in neučinkovitost, in priložnost, da se ustvari produktivna pripadnost delu. Predvsem pa nam daje možnost, da začnemo odstranjevati nasprotja med ljudmi in delovnimi mesti.

Med glavnimi razlogi za stres je v zadnjih letih pri nas predvsem podaljševanje delovnega časa, ki je obenem tudi vse bolj nepredvidljivo.

Stres na delovnem mestu prepoznamo pri preventivnih zdravstvenih pregledih z analizo pogostosti pojava najpogostejših bolezni pregledane skupine zaposlenih.

Nenehna tekma s časom, obveznosti v službi in doma, premalo za sprostitev – stresu se dandanes pač težko izognemo. In kako dobro to uspeva vam?

Preberite spodnjih 20 trditev, vsaki pripišite ustrezno število točk, ki ustreza vašemu odgovoru:

nikoli – 0 točk, občasno – 1 točka, pogosto – 2 točki, zelo pogosto – 3 točke, vedno – 4 točke, in preverite rezultat.

1. Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.

2. Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim.

3. Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva.

4. Včasih bi se najraje skril/-a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti.

5. Težko sprejemam pomembne odločitve.

6. Utrujen/-a sem tudi, ko spim dovolj.

7. Pogosto se čutim uničenega/-o zaradi odgovornosti pri delu.

8. Hitro se razburim zaradi malenkosti.

9. Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/-a, kot bi lahko bil/-a.

10. Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko.

11. Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost.

12. Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo.

13. Jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več alkohola, da bi lažje delal/-a.

14. Težave ali čustva drugih me ne ganejo več.

15. Moja komunikacija z nadrejenimi, s sodelavci, prijatelji ali z družino je napeta.

16. Pozabljiv/-a sem.

17. Težko se zberem.

18. Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela.

19. Hitro se začnem dolgočasiti.

20. V službo hodim le še zaradi plače.

0-25: Stres na delovnem mestu dobro obvladujete.

26-40: Trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanja stresa.

41-55: Naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili "izgorelosti" (sindrom "burn out").

56-80: Ste že v fazi izgorevanja, zato vam priporočamo, da si pripravite načrt obvladovanja stresa.