5 prikritih »izgovorov«, ki meglijo etično presojo

Mnogokrat se v življenju srečamo z etičnimi dilemami tako v zasebnem življenju, kot v službenem okolju. Na kadrovskem in poslovnem področju je integriteta osnova za dolgotrajno vzdržno delovanje. Res je, da se včasih srečamo pred mamljivimi prelomnicami, vendar je na dolgi rok poslovanje bolj uspešno, če se drži načel poslovne etike in integritete.

Ko se srečate z etično dilemo oziroma kočljivo situacijo bodite pozorni na (vsiljene) misli, ki se pojavijo pri vas, vaših kolegih, vaših poslovnih partnerjih. Prepoznate jih lahko na enostaven način.

1. "Če je neizogibno, potem je etično": Ta pristop pogosto vodi k miselnosti “cilj opravičuje sredstva” in k dojemanju neetičnih ravnanj kot moralnih imperativov. To, da je nekaj neizogibno, ni dejstvo, temveč zgolj naša interpretacija.

2. "Če je legalno, potem je primerno": Ta zmotna predpostavka nadomesti zakonske predpise z osebno moralno sodbo. Etični ljudje pogosto naredijo manj, kot je maksimalno dovoljeno, hkrati pa več kot je minimalno sprejemljivo.

3. "To je pač del službe": Vestni ljudje, ki želijo svoje delo opraviti dobro, pogosto delijo etiko v dve kategoriji: privatno in službeno. Včasih pa se zgodi, da se posamezniki v službi čutijo upravičene sprejemati take odločitve, ki jih v privatnem življenju sicer ne bi.

4. "Saj samo vračam milo za drago": Gre za zmotno predpostavko, da je neetično vedenje upravičeno, v kolikor se izvaja v odnosu do ljudi, ki se teh vedenj prav tako poslužujejo. Ta logika seveda ogroža osebno integriteto.