Psihološka varnost na delovnem mestu – ključ do inovativnosti in zavzetih zaposlenih

Kaj sploh je psihološka varnost? 

Psihološka varnost pomeni, da se zaposleni v ekipi počutijo dovolj varne, da brez strahu pred negativnimi posledicami izražajo svoje ideje, dileme ali celo napake. Gre za občutek, da te sodelavci in nadrejeni ne bodo kaznovali ali obsojali, če izpostaviš težavo, priznaš napako ali predlagaš nekaj drugačnega. Uspešna podjetja po vsem svetu, ta koncept vključujejo v svoje organizacijske kulture, ostala pa jim bodo morala kmalu slediti, če bodo želela pritegniti uspešne kadre. 

V okolju, kjer vlada psihološka varnost, zaposleni lažje sodelujejo, hitreje rešujejo težave in se ne bojijo povedati, če nekaj ne razumejo. To ni pomembno le z vidika boljših odnosov v ekipi, temveč prinaša tudi merljive koristi za podjetje. Raziskave kažejo, da ekipe z visoko stopnjo psihološke varnosti dosegajo boljše rezultate, so bolj inovativne in hitreje prilagajajo svoje delovanje spremembam. 

Zaposleni v takem okolju razvijejo višjo stopnjo zavzetosti, ker vedo, da so slišani in da lahko prispevajo svoje ideje. Ravno to pa je tisto, kar danes podjetja iščejo; proaktivne posameznike, ki ne čakajo na navodila, ampak razmišljajo s svojo glavo in si upajo podati predloge za izboljšave. 

Gradnja psihološke varnosti ni enkraten projekt ampak proces, ki zahteva zavestno delo celotnega vodstva in kadrovskih služb. Prvi korak je, da vodje razumejo, da so oni tisti, ki s svojim zgledom ustvarjajo varno ali nevarno okolje. Če vodja kaznuje napake ali se iz zaposlenih norčuje, bo v ekipi hitro zavladala tišina. Po drugi strani pa vodja, ki priznava tudi svoje napake, spodbuja odprt dialog in pohvali dobre predloge, gradi prostor zaupanja. 

Pomembno je tudi izobraževanje, kjer zaposlene spodbujamo, da razvijejo veščine podajanja povratnih informacij, učinkovite komunikacije in reševanja konfliktov. Poleg tega lahko kadrovske službe uvedejo mehanizme, kot so redne retrospektive, anonimne ankete ali forumi za odprto razpravo, kjer zaposleni lahko izrazijo svoja mnenja brez strahu pred posledicami. 

Čeprav se o psihološki varnosti vse več govori, so slovenska podjetja pri njenem udejanjanju še vedno nekoliko zadržana. Pogosto se zgodi, da se o pomembnih odločitvah še vedno odloča za zaprtimi vrati vodstva, zaposleni pa dobijo le končna navodila. Kultura feedbacka je ponekod še vedno formalnost in ne iskren dialog, kjer so zaželeni tudi kritični pogledi. Prav zato je naloga kadrovskih strokovnjakov, da to temo aktivno vnašajo v podjetja in spodbujajo vodje, da postanejo zgled odprte in varne komunikacije. 

V času, ko je boj za talente vse ostrejši, lahko podjetja s kulturo psihološke varnosti postanejo privlačnejša delovna okolja. Mladi talenti, ki vstopajo na trg dela, cenijo podjetja kjer imajo prostor za izražanje svojih idej in kjer so slišani ne glede na svojo pozicijo ali izkušnje. Takšna podjetja pa niso le privlačna za nove kadre, temveč lažje zadržijo tudi obstoječe zaposlene, saj ti občutijo pripadnost in smisel svojega dela. 

Psihološka varnost ni le moderna modna muha, temveč nujen element sodobne organizacijske kulture. V podjetjih, kjer se ljudje počutijo varne, cvetijo inovativnost, sodelovanje in zavzetost, kar pa so temelji dolgoročnega uspeha vsake organizacije. Kadrovske službe imajo tu pomembno vlogo kot ambasadorji varne kulture, ki lahko podjetja popeljejo v prihodnost, kjer bo vsak glas štel.