Osebna odgovornost družbenikov za obveznosti družbe

Družbeniki kapitalskih družb, kot je družba z omejeno odgovornostjo, za obveznosti družbe ne odgovarjajo neposredno. Njihova osnovna obveznost do družbe je vložek, ki kot ustanovni kapital predstavlja premoženje družbe, s katerim le-ta odgovarja za svoje obveznosti. Če družbenik ob ustanovitvi družbe ne vplača celotnega deleža, je, če družba iz lastnega premoženja ni sposobna poravnavati svojih obveznosti, odgovoren z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine nevplačanega zneska. 

Družbeniki osebnih družb, kot je družba z neomejeno odgovornostjo, za obveznosti družbe odgovarjajo subsidiarno, kar pomeni, da lahko upniki družbe od njih terjajo dolgovano, le če so predhodno od družbe zahtevali izpolnitev obveznosti. Odgovornost družbenikov je solidarna in neomejena, upnik pa lahko neposredno zoper družbenike v izvršilnem postopku uveljavlja le tisto terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ne pa tudi takih, ki izhajajo iz verodostojnih listin. Družbenik, ki poravna obveznost družbe upniku, pridobi terjatev do družbe in drugih družbenikov v sorazmerju z njihovim deležem. 

Družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register. S tem trenutkom postane sposobna biti nosilec pravic in obveznosti iz pravnih razmerij in torej lahko odgovarja za svoje obveznosti. Če kdo pred vpisom družbe v sodni register nastopa v njenem imenu, odgovarja za nastale obveznosti osebno z vsem svojim premoženjem. Če je tako dejanje opravljeno zaradi doseganja skupnega namena delovanja družbe in v mejah pooblastil iz družbene pogodbe, učinkuje za vse družbenike, kar pomeni, da vsi odgovarjajo solidarno. Ob vpisu družbe v sodni register morajo družbeniki na novoustanovljeno družbo prenesti vse pravice in obveznosti, ki v nadaljevanju odgovarja zanje. 

V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku družbeniki dajo izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo morebitne preostale obveznosti. Upniki lahko v enem letu od objave izbrisa svoje terjatve uveljavljajo neposredno do družbenikov, ki na podlagi dane izjave odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem. 

Na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij se opravi izbris družb, ki ne poslujejo oz. nimajo premoženja. V primeru izbrisa družbe je zakon predvideval osebno in neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, in sicer na predlog upnika, ki je imel možnost, da v roku enega leta od objave izbrisa predlaga izterjavo dolgovanega neposredno od družbenikov. Ustavno sodišče je odgovornost družbenikov omejilo le na tiste družbenike, ki so v družbi imeli prevladujoč položaj, sprememba zakona, ki ni zdržala ustavnosodne presoje, pa je predvidela odpravo osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Trenutno stanje v zvezi z odgovornostjo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe je tako, da se nadaljujejo postopki zoper tiste družbenike, zoper katere so bili na podlagi Zakona o finančnem poslovanju že začeti postopki izterjave, novih postopkov pa do odprave ugotovljene neustavnosti ni mogoče začeti. 

Individualni družbenik, ki za doseganje svojih interesov in koristi zlorabi družbo kot pravno osebo, odgovarja za nastale obveznosti, pri čemer ni izključena niti odgovornost družbe za iste obveznosti. Zlorabo družbe in odgovornost družbenika je treba ugotoviti v pravdi.