KADROVANJE

Preprečevanje izgorelosti v kadrovskih ekipah

3. 06. 2024


Teden ozaveščanja o duševnem zdravju, ki je potekal od 13. do 19. maja po vsem svetu, je letos poudaril pomembnost preprečevanja izgorelosti v kadrovskih oddelkih. Izgorelost se lahko pojavi zaradi pomanjkanja ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, povečane delovne obremenitve, spremenjenih pričakovanj ali samo naloženega pritiska. K izgorelosti lahko prispevajo tudi perfekcionizem in nezadovoljstvo z delom. Po raziskavi Gartnerja iz leta 2023 83 % vodij kadrovskih služb poroča, da sedaj delajo več kot pred tremi leti, 71 % pa jih meni, da je izgorelost kadrovskega osebja večji izziv kot pred pandemijo.

Dobro počutje kadrovnikov se začne s prepoznavanjem znakov izgorelosti kot so povečan stres, utrujenost in pomanjkanje koncentracije. 

Natančneje, kadrovske ekipe lahko doživijo naslednje: 
Sekundarni stres: nenehna izpostavljenost težavam zaposlenih lahko poveča stres in povzroči občutek čustvene izčrpanosti. 
Občutek podcenjenosti in nerazumljenosti: če organizacije ne izražajo dovolj vrednosti za kadrovske ekipe, to lahko negativno vpliva na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v kadrovskih službah.
Pritisk zaradi velike delovne obremenitve: omejeni viri v kadrovskem oddelku lahko povečajo obremenitev zaposlenih, kar vodi do stresa in potencialne izgorelosti.
Težave pri soočanju s težkimi pogovori: kadrovske ekipe se morajo pogosto ukvarjati z občutljivimi vprašanji, kot so uspešnost, odpovedi in spori, kar je lahko čustveno izjemno obremenjujoče.

Kadrovske ekipe igrajo ključno vlogo pri ohranjanju organizacijske kulture in dobrega počutja zaposlenih, vendar je nujno, da pri tem ne zanemarjajo svojih lastnih potreb.

Nasveti za preprečevanje izgorelosti kadrovskih ekip 

Ključni način za preprečevanje izgorelosti v kadrovskih ekipah je sledenje smernicam, ki jih te ekipe določajo za druge. Vodje kadrovskih služb lahko prispevajo k dobremu počutju sebe in svojih ekip z naslednjimi ukrepi:
Spodbujanje delovne uravnoteženosti: vzdrževanje jasnih meja med delom in prostim časom.
Podpora skrbi zase: aktivno spodbujanje vadbe, ustreznih odmorov in zdrave prehrane.
Izobraževanje in usposabljanje: povečanje zavedanja o znakih izgorelosti ter zagotavljanje orodij in virov za obvladovanje stresa.
Delegiranje nalog: pravična razdelitev delovnih nalog znotraj ekipe, da se prepreči preobremenjenost posameznikov.
Ustvarjanje podpornega okolja: spodbujanje odprte komunikacije in zagotavljanje prostora za izražanje skrbi in izzivov.
Spodbujanje uporabe programov pomoči zaposlenim (EAP): čeprav se je vaša ekipa morda zavzemala za EAP v vaši organizaciji, je pomembno zagotoviti, da ga uporabljajo tudi za lastno dobro počutje.

Preprečevanje izgorelosti v kadrovskih ekipah je bistvenega pomena za ohranjanje njihovega zdravja, zadovoljstva in učinkovitosti pri delu. Kadrovski strokovnjaki so pogosto izpostavljeni številnim stresorjem, ki izhajajo iz narave njihovega dela, vključno s sekundarnim stresom, občutkom podcenjenosti, pritiski zaradi delovne obremenitve in čustveno zahtevnimi pogovori. 

Postavitev jasnih meja med delom in prostim časom, skrb zase, izobraževanje o znakih izgorelosti, pravična razdelitev nalog ter ustvarjanje podpornega okolja, so temeljni ukrepi, ki lahko prispevajo k boljšemu počutju kadrovskih ekip. Spodbujanje uporabe programov pomoči zaposlenim (EAP) je prav tako izjemnega pomena, saj zagotavlja potrebna orodja in vire za obvladovanje stresa.

S celostnim pristopom k dobremu počutju in aktivnim ukrepanjem proti izgorelosti lahko kadrovske ekipe ne le izboljšajo svoje lastno zdravje in zadovoljstvo, ampak tudi učinkoviteje podpirajo celotno organizacijo pri ohranjanju zdrave delovne kulture. Tako bodo lahko še naprej uspešno prispevale k doseganju organizacijskih ciljev in skrbele za dobro počutje vseh zaposlenih.