HR

"KORONA" vodja

3.6.2020


Vodenje v času Korona Krize

Korona Kriza in naši odzivi

Če kdaj, se sedaj v obdobju epidemije Korona virusa soočamo s tem, kaj so ključne vrednote in kaj ljudje v resnici cenimo. Zavedanje o  pomenu golega življenja in kakovosti odnosov nas vrača nazaj v občutenje moči človeške vrste v skupnem, organiziranem, sočutnem in ciljno usmerjenem delovanju. V delovanju, ki daje občutek varnosti vsem pripadnikom skupnosti, ne glede na starost, sposobnosti, prepričanja, barvo kože, veroizpoved…, kajti vsi, prav vsi nosimo v sebi del mozaika, ki ga lahko le s skupnimi močmi sestavimo. Skupaj smo močnejši. To vemo. Pa vendar smo v strahovitem tekmovalnem vzdušju, v katerem je naša družba in ves svet drveli navideznemu blagostanju naproti, pozabili na to, kar nas je naredilo človeške. Pozabili smo na to, da nas kakovostni odnosi naredijo bolj zadovoljne, uspešne in tudi ne nazadnje bolj zdrave.

Korona strah ima več obrazov

Strah, ki ga je sprožila preživitvena nevarnost Korona virusa je v nas zbudila speče instinkte ohranjanja vrste: empatijo in sočutje. Strah je sicer čustvo, ki je povezano z instinktom samoohranitve in preživetja, ki s sprožanjem ustreznega vedenja omogoča vzpostavitev varnosti in zaščite. Prav gotovo ste se v tem času, ko ste doma, spomnili na prijatelja ali sorodnika, ki ga že dolgo časa niste slišali in začutili potrebo, da preverite, kako se počuti? Ste morda pomislili na starejšo znanko, ki živi sama in preverili, če potrebuje kakšno pomoč? Ste začutili hvaležnost do vseh tistih zdravnikov in sester, čistilk, strežnic…, ki požrtvovalno skrbijo za bolne; do vseh trgovk in trgovcev, ki se vsak dan izpostavljanji lastni nevarnosti, da mi ne ostanemo doma lačni in do vseh, na katere običajno niti ne pomislimo, ker je npr. povsem samoumevno, da imamo elektriko in da dela internet. Ravnate samozaščitno z vso odgovornostjo?
Pomislite, kako se vi počutite ob tem, ko za nekoga naredite, kaj dobrega. Tudi to, da ravnamo samozaščitno ni dobro samo za nas, ampak tudi za druge. Narava je poskrbela, da se počutimo dobro, kajti ob tem se v nas sprožijo vsi hormoni dobrega počutja. Narava nagrajuje povezovanje z razlogom, ker to ohranja obstoj človeške vrste. Zato se podpirajmo, se spoštujmo in bodimo hvaležni. Hvaležnost je čustvo, ki je povsem nezdružljivo z depresijo. Pokličite prijatelje, sodelavce in ponudite svojo pomoč. Včasih je dovolj, če samo poslušate.
Žal, je strah sprožil tudi negativne preživitvene odzive: egoizem in agresijo. Takšne odzive smo lahko zaznali v različnih povsem banalnih situacijah: prerivanja v trgovinah, nespoštovanja razdalje, arogantnega godrnjanja v čakalnih vrstah,… in seveda v brezobzirnem pritisku na zaposlene s strani delodajalcev, da prihajajo redno na delo, brez ustreznega razumevanja za razmere doma in predvsem brez ustrezne skrbi za njihovo varnost na delovnih mestih, brez ustrezne komunikacije. 

Ustrezni odgovori na strah

V podjetjih, kjer obravnavajo zaposlene kot človeški kapital in ne zgolj strošek, imajo tudi zelo visoko raven emocionalne inteligence, zlasti med vodilnimi zaposlenimi. V sedanji situaciji epidemije Korona virusa, se močno zavedajo, da je prisotnost strahu med zaposlenimi povsem razumljiva. Strah jih ni samo za lastno zdravje, strah jih je za zdravje svojih bližnjih (otrok, partnerja, staršev, starih staršev…), strah jih je za varnost njihove zaposlitve… V podjetju strah znajo prepoznati v vseh njegovih oblikah, ga sprejmejo, spoštujejo, kar je najboljša podlaga za učinkovito soočenje z njim.
Na strah odgovarjajo s kolektivno komunikacijo in komunikacijo na individualni ravni.
Posredujejo vsem zaposlenim dovolj jasnih informacij o dogajanju v družbi, ki vpliva na dogajanje v podjetju: o predvidenih posledicah novonastale situacije epidemije Korona virusa na trenutno delovanje podjetja, predvidenih trenutnih ukrepih povezanih z delom in varnostjo na delu, o prihodnosti podjetja, o načrtovanih oz. predvidenih odločitvah podjetja glede na možne scenarije, ki pomembno vplivajo na usodo zaposlenih… Pomembno je, da je komunikacija iskrena, odprta in da z njo podjetje zaposlene podpira in jim daje občutek, da računa na njih kot na lojalne in ustvarjalne člane podjetja. 
Hkrati v takšnih podjetjih zagotovijo ustrezne komunikacijske poti, še zlasti, če so to večja podjetja, po katerih lahko zaposleni postavljajo vprašanja ter odkrito izražajo svoje pomisleke in strahove. Za to lahko uporabijo interne digitalne komunikacijske poti in/ali preprosto uvedejo redne dnevne sestanke, na katerih se odkrito pogovarjajo o vseh vprašanjih, ki jih zaposleni naslovijo na svoje neposredne vodje.  Zavedajo se  tudi,  da je najbolj dragocena neposredna individualna komunikacija vodij, ki prepoznava stiske zaposlenih in nanje neposredno in takoj odgovarja.

Karizmatično vodenje


Skrb za razvoj drugih in lasten razvoj ter medosebne odnose.

Učinkovitost in karizmatičnost vodenja je povezana z močjo osebnosti. Povezana je s tem, kako učinkovito vodja vzpostavlja medosebne odnose, v kolikšni meri so njegova dejanja skladna z njegovimi mislimi in besedami, v kolikšni meri zaupa sebi, drugim in prihodnosti, je odprt in dovzeten za nove ideje, ga ni strah lastnih napak in ne obsoja napake drugih, je kreativen in zavezan lastnemu osebnemu razvoju. Karizmatičnost vodje je odvisna od njegove učinkovitosti motiviranja sodelavcev, spodbujanja njihovega osebnega razvoja in uspešnega vključevanja v timsko delo. In kdaj, če ne v tej krizni situaciji epidemije s Korona virusom, lahko pride karizmatičnost vodje bolj do izraza? Kdaj, če ne v tem trenutku vodja lahko še bolj okrepi svojo karizmatičnost, s tem, ko prisluhne zaposlenim, jih vključuje v iskanje rešitev za podjetje in s tem tudi zanje, se jim iskreno zahvali za izkazano lojalnost in požrtvovalnost. Jih vidi in sliši. Jim daje občutek, da so skupaj na isti ladji.

Krizno vodenje, ki to v resnici ni


V čem bi bilo krizno vodenje drugačno od siceršnjega?

V kriznih situacij lahko samo še bolj pridejo do izraza nekatere močne oz. šibke točke vodenja. 
Ena izmed ključnih kompetenc vodje je kompetenca reševanja nalog, kjer je poleg splošnih sposobnosti izjemnega pomena tudi osebnostna lastnost, ki opredeljuje hitrost sprejemanja odločitev. Vodja, ki se sicer težko odloča in večkrat spreminja odločitve, bo to počel še bolj izrazito v krizni situaciji, ki je zanj stresna in v njem vzbuja še večjo negotovost.
Vodja, ki spreminja svoje odločitve in velikokrat govori eno, dela in misli pa nekaj drugega, nima integritete in zlasti v krizni situaciji ne more unovčiti svojega kapitala zaupanja, ki ga je zgradil v preteklih obdobjih s svojimi dejanji. Ljudje bodo postali samo še bolj nezaupljivi kot so sicer v normalnih razmerah. Tudi višja plača v resnici ne bo vplivala na povečanje njihove motiviranosti. To kar v tem trenutku motivira medicinske sestre zagotovo ni denar, temveč njihova srčnost in predanost višjemu dobremu in potreba po pomoči sočloveku. Zato jih lahko videvamo na fotografijah izčrpane, ko stoje »spijo«, zato žrtvujejo svoja življenja. In tudi mi intuitivno vemo, da jim lahko pomagamo in vlijemo dodatne energije samo tako, da spoštujemo njihova dejanja in smo jim neizmerno hvaležni. 
Dragi »korona« vodje, spomnite se na dodaten vir energije, ki jo lahko kadarkoli sprožite pri svojih sodelavcih s svojo iskrenostjo in spoštovanjem ter hvaležnostjo. Nič  ne stane.
Številne vsakodnevno spreminjajoče se razmere zahtevajo od vodij odpornost na situacije, ko je potrebno hitro odreagirati in odgovarjati na številne izzive. Od njih zahteva tudi samozavest pri sprejemanju rizičnih odločitev.
Od vodje, ki sicer nima povsem jasne vizije prihodnosti podjetja in nima razvite kompetence prilagodljivosti, težko pričakujemo, da bo v kriznih razmerah vizijo podjetja zelo hitro prilagodil novonastalim razmeram. Edino na ta način pa je možno zelo hitro pripraviti ključne kratkoročne ukrepe ter sprejeti ukrepe, ki bodo omilili dolgoročne negativne posledice. Vendar je sedanja situacija v resnici samo različica dolgo let trajajočih razmer na  izjemno konkurenčnem in negotovem trgu.

Komuniciranje, komuniciranje…

Informiranje in komuniciranje v podjetju pomembno vpliva na motivacijo in mobilizacijo zaposlenih v vseh obdobjih, v tistih bolj in tudi v tistih manj turbulentnih.
Torej »Korona« VODJA naj:
  1. Se v krizni situaciji odzove hitro, neposredno, konkretno in iskreno.
  2. Ne obljublja, česar ne morete uresničiti. 
  3. Odkrito spregovori o položaju v katerem se je trenutno znašlo podjetje in o možnih scenarijih v prihodnosti: kaj je znano, kaj ni znano, kaj bo kmalu znano, kakšne odločitve je podjetje sprejelo, kaj so alternativne možnosti, kako bo to vplivalo na podjetje…
  4. Upošteva v komunikaciji položaj zaposlenih in odgovarja na vprašanja, ki so povezana s  strahovi v povezavi z njihovim trenutnim in bodočim položajem v podjetju.
  5. Jasno pove, kaj podjetje pričakuje od zaposlenih.
  6. Poudari, da daje vse od sebe, da razrešuje trenutno krizno situacijo.
  7. Sproti obveščajte prvo raven vodij o vsem, da lahko le-ti odgovarjajo na vprašanja zaposlenih.
  8. Ne podcenjuje govoric, jim prisluhne in nanje odreagira.
  9. Bo prisoten med ljudmi in dovzeten za njihovo počutje.
  10. Daje zaposlenim možnost, da dobijo odgovore na svoja vprašanja.

Judita Ledić
ODTIS HRM, Judita Ledić s.p.