KADROVANJE

Integracija dobrega počutja v delovno okolje kot pomemben gradnik organizacijske strategije

5.5.2022


Številna podjetja že leta vzpostavljajo in izvajajo posebej zasnovane programe s ciljem zagotavljanja dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu, od osnovnih programov kot so promocija zdravja pri delu do posebnih programov, ki naslavljajo delovno srečo, ter izboljšanje tako fizičnega kot duševnega zdravja zaposlenih.

Dobro počutje je pomemben dejavnik pri doseganju osebnih ciljev zaposlenih, zadovoljstva, sreče in učinkovitosti zaposlenih, in  je kot kažejo raziskave, ključen dejavnik pri doseganju konkurenčne prednosti in dobrih poslovnih rezultatov organizacije[1]

Zaposleni, ki se dobro počutijo so:

  • bolj učinkoviti, 
  • ustvarjalni, 
  • lažje sprejemajo spremembe in se spopadajo z negotovostjo, 
  • bolje se soočajo s stresnimi situacijami in so bolj zdravi.

Čeprav je dobro počutje zaposlenih v številnih organizacijah visoko na prioritetni lestvici tako globalno kot v Sloveniji, globalne raziskave še vedno kažejo da je zavzetih le petina zaposlenih, tretjina zaposlenih na globalnem nivoju se počuti uspešne in zadovoljne (evropsko in slovensko povprečje se giblje okrog 50%)[2], in več kot 80% zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu[3].



Ocena zadovoljstva in uspešnosti po regijah in globalno (vir: Gallup, State of Global Workplace: 2021 Report)


Ali to pomeni da obstoječi programi in strategije dobrega počutja ne delujejo? 


Področje dobrega počutja na delovnem mestu je dokaj novo področje, na razvoj katerega močno vplivajo dejavniki in izzivi s katerimi se soočamo kot družba, organizacija in posamezniki. 

Po eni strani živimo v enem od najbolj vznemirljivih časov v zgodovini človeštva, kjer eksponentni razvoj tehnologije (umetna inteligenca, avtonomna vožnja, blockchain..), ki povzroča disrupcijo v tradicionalnih industrijah kot so bančništvo, avtomobilska industrija, oskrbovalne verige, prinaša hitre spremembe. 

Po drugi strani, smo že nekaj časa priča negotovosti, ki s sabo prinaša nepredvidljivost, stres, ekonomske, fizične, čustvene in duševne izzive

V središču vsega tega smo ljudje in organizacije, ki se morajo nenehno prilagajati hitrim spremembam, postati bolj agilne in odporne. 

Vse te spremembe se dogajajo s hitrostjo, ki jo naši možgani težko razumejo. Navajeni smo razmišljati o rasti in spremembah linearno in predvidljivo, in ne s nepričakovano hitrostjo kot smo priča trenutnemu razvoju. 

Vse to se odraža v tem kako funkcioniramo kot posamezniki v svojem ožjem in širšem okolju (kako komuniciramo, ustvarjamo, delamo, nakupujemo, spreminjamo navade), ter kako vsi ti dejavniki vplivajo na naše celostno počutje in počutje tistih, ki nas obkrožajo. 

Veliko je govora o iskanju ravnovesja med delovnim in zasebnim življenjem. V realnosti to izgleda kot da nenehno balansiramo na tenki vrvi, ki povezuje delovno in zasebno okolje. Če si to nenehno balansiranje vizualiziramo postane to opravilo kar strašljivo in stresno. Ljudje smo celostna bitja. S svojimi vrednotami, prepričanji, mislimi, čustvi, počutjem, zanosom in energijo celostno delujemo tako v domačem kot delovnem okolju. Bolj kot iskanju ravnovesja, je potrebno pozornost nameniti dopolnjevanju teh dveh sfer za doseganje vrhunskega potenciala posameznika in organizacije.


Dobro počutje obsega:

  • fizično, 
  • duševno, 
  • čustveno, 
  • finančno, 
  • profesionalno in 
  • socialno počutje in kot tako tvori celostno izkušnjo posameznika. 

In prav celostno počutje posameznika in njegov potencial je osnova za razvoj strategij dobrega počutja in integracijo le teh v delovno okolje. S tem dobro počutje ni le sredstvo za dosego cilja, temveč postane cilj samo po sebi.


Zavzetost in zadovoljstov na globalni ravni (vir: Gallup, State of Global Workplace: 2021 Repot)

Spodbujanje dobrega počutja je odgovornost organizacije in posameznika


Razvoj dobrega počutja je dolga razvojna pot, z veliko učenja, komunikacije in sodelovanja. To je nenehen proces, ki vključuje vse zaposlene. Čeprav univerzalnega recepta ni, je za uspeh razvoja dobrega počutja pomembno začeti s širšo sliko organizacijske kulture, njenim poslanstvom, vrednotami, skupnimi prepričanji. Brez pozitivne organizacijske kulture kot nosilca celotnega procesa, podjetja tvegajo, nepovezano mešanico neučinkovitih rešitev. 

Pomembna je transparentna komunikacija na vseh nivojih in skrbno poslušanje potreb zaposlenih v realnem času (če ne poznamo dejanskih izzivov zaposlenih, težko najdemo pravo rešitev). Spodbujanje varnega okolja in podpiranje vključujoče kulture je ključnega pomena. 

Ljudje smo si različni, imamo različne potrebe in preference, ki se skozi čas spreminjajo, vendar si vsi želimo urejenega delovnega okolja, v katerem se počutimo dobro, v katerem lahko rastemo, se izpopolnjujemo in razvijamo svoj potencial. Ključno vlogo imajo neposredni vodje, ki so dostopni, znajo prisluhniti in ustvariti psihološko varno okolje, v katerem se lahko člani tima zaupajo in delijo svoje izzive. Na ta način se krepi tudi čut za pripadnost in skrb za dobro počutje sodelavcev.

Kot posamezniki se zavedamo, da svoj potencial ne izkoriščamo optimalno. V veliki meri je naše dobro počutje odvisno od tega, kako ravnamo s svojim telesom in kako skrbimo za svoje fizično in duševno zdravje. 

Sami lahko naredimo veliko, ko poskrbimo za osnove kot so redno gibanje, ustrezna prehrana, dovolj spanca, obvladovanje stresa in kognitivne izzive. 

Vsi ti elementi so pomembni za regulacijo hormonov in ostalih snovi, ki nam omogočajo optimalno funkcioniranje in zvišujejo odpornost. Ravnovesje le teh je osnova dobrega počutja. 

Podjetja z različnimi programi in s pomočjo tehnoloških rešitev, lahko podprejo in spodbujajo zdrave navade pri svojih zaposlenih

To so lahko:

  • aplikacije z vsebinami kot so spodbujanje zdrave prehrane, tehnike sproščanja, 
  • ter dodatne vsebine, ki nam pomagajo pri obvladovanju stresa in krepitvi odpornosti.

Izzivov pri integraciji dobrega počutja v delovno okolje je veliko. Potreben je strateški in celoviti pristop, s katerim lahko vsaka organizacija tlakuje svojo pot. Pomen dobrega počutja v podjetju ni pogojen z velikostjo podjetja ali industrijo, v kateri deluje. 

To dokazujeta tudi primera podjetij Optiweb, Škofja Loka in Deloitte US, kjer so z oblikovanjem strateške funkcije kot je Chief Happiness Officer (Optiweb) in Chief Wellbeing Officer (Deloitte) vzpostavili temelje za integracijo dobrega počutja v delovno okolje. 

V obeh podjetjih izhajajo iz povezovanja, aktivnega sodelovanja vseh deležnikov, ter ustvarjanja varnega okolja, v katerem zaposleni lahko izrazijo svoja pričakovanja, želje, skrbi in morebitne stiske.

Eden od prvih korakov je vsekakor zaznavanje utripa med zaposlenimi in njihovih potreb. Kot že omenjeno, vsi smo si različni in se tudi naše potrebe razlikujejo. 

Povezovanje zaposlenih v neformalne skupine s posebnimi interesi ali okoliščinami, kot so npr. starši, ki skrbijo za majhne otroke, v katerih si zaposleni delijo izkušnje in potrebe, je ena od možnosti s katero dobimo vpogled v njihove izzive in potrebe. Že tovrstno sodelovanje v skupini tvori podporno skupnost, ki prispeva k boljšemu počutju. 

Redno merjenje utripa dobrega počutja lahko izvajamo s kratkimi “Pulse” anketami (5-10 vprašanj), v katerih zaposleni opredelijo trenutne izzive. Seveda moramo poskrbeti, da pridobljene informacije evalviramo in uporabimo za oblikovanje ustreznih rešitev, ki bodo v pomoč zaposlenim.

Podjetja spoznavajo, da je potrebno poudariti človeško plat in vlagati v odnose, ki spodbujajo zaupanje in izboljšajo počutje zaposlenih. Organizacije, ki bodo integrirale dobro počutje v načrtovanje delovnega okolja, ne glede na njegovo obliko (na lokaciji podjetja, v distribuiranim ali hibridnem načinu dela), bodo zgradile trajnostno prihodnost, kjer se bodo zaposleni počutili dobro in delali po svojih najboljših močeh za skupno dobro.

Jasminka Mitrović, Svetovalka za dobro počutje na delovnem mestu

Jasminka.mitrovic@consult-ml.com



[1] Krekel et. al, Employee Wellbeing, Productivity and Firm Performance (2019)

[2] Gallup, State of Global Workplace: 2021 Report

[3] 2019 Cigna 360 Well-Being Survey