KADROVANJE

Dobro počutje zaposlenih

3.4.2023


Stres je eden glavnih razlogov za padec produktivnosti in povišano fluktuacijo, kar pa podjetjem povzroča višje stroške. Večina podjetij je seznanjena z negativnimi učinki, malo pa je tistih ki se jih načrtno in strukturirano loti reševanja. Veliko je aktivnosti in ugodnosti, ki pozitivno pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih, od spodbud za meditacijo, razgibavanje, poudarjanje pomembnosti spanja, do zdravih prigrizkov in hišnih ljubljenčkov v pisarni.

V poplavi vseh teh aktivnosti je pogosto spregledan temelj, in sicer delovno okolje in delo samo. Ključna dejavnika, ki prispevata k zavzetosti in izboljšujeta počutje zaposlenih sta avtonomija pri delu in socialna podpora. 

Avtonomija pri delu
Avtonomnost pri delu, ki jo imajo zaposleni pri določanju svojih nalog in načina izvajanja le-teh, ima pomemben vpliv na fizično in duševno zdravje zaposlenih. Študije, kot so Whitehall, so pokazale, da imajo zaposleni na višjih pozicijah večji nadzor nad svojim delom in večjo diskrecijo pri opravljanju nalog, kar zmanjšuje pojavnost stresa. Omejen nadzor nad delom lahko povzroči škodljive učinke na duševno zdravje zaposlenih, ki se kaže v anksioznosti, depresiji in drugih oblikah stresa. Organizacije se lahko zaščitijo pred temi nevarnostmi z zagotavljanjem vlog z večjo pretočnostjo in avtonomijo ter s postavljanjem ovir za mikroupravljanje. Poleg tega so študije pokazale, da ima nadzor nad delom tudi pomemben vpliv na odsotnost z dela, depresijo ter druge simptome bolezni.

Avtor izpostavlja kako pomembno je imeti lasten nadzor nad svojim delom in kako to vpliva na našo motivacijo, učenje in uspešnost. Če ljudje nimajo nadzora nad tem, kaj se jim dogaja na delovnem mestu, se bodo nehali truditi, saj bodo videli, da je njihov trud brezploden. Prekinitev povezave med dejanji in njihovimi posledicami zmanjša motivacijo in trud ljudi, kar močno ovira tudi učenje na delovnem mestu. Sposobnost ljudi, da se učijo z opazovanjem povezave med dejanji in njihovimi posledicami, jim omogoča, da dosežejo določeno stopnjo obvladovanja svojega okolja.

V razmerah nizke avtonomije pri delu imajo ljudje manj odgovornosti in diskrecije, kar spodkopava njihove občutke kompetentnosti in dosežkov. To na koncu prispeva k stresu, anksioznosti in depresiji. Zato je zelo pomembno, da imamo avtonomijo nad svojim delom in da lahko vidimo povezavo med svojimi dejanji in njihovimi posledicami. To nam omogoča, da ohranjamo motivacijo, trud in občutke kompetentnosti, kar pa lahko prispeva k boljšemu kognitivnemu in čustvenemu stanju ter posledično k večji uspešnosti pri delu.

Mikroupravljanje vodi k izgubi avtonomije in občutka nadzora zaposlenih. To je posledica slabega inštruiranja in delegiranja nalog, ki jih vodje ne zaupajo svojim podrejenim. Tveganje mikromanagementa podjetje zmanjša tako, da stremi k ravni organizacijski strukturi. 

Sistem izmenjave fizičnih lokacij in dodeljevanja različnih nalog zaposlenim omogoča večjo avtonomijo in nadzor nad delom, kar povečuje njihovo motivacijo, zadovoljstvo pri delu in uspešnost ter posledično izboljša zdravje zaposlenih in poveča učinkovitost podjetja. Opolnomočenje posameznika pri reševanju izzivov omogoča povezovanje z drugimi ekipami in prispeva h kolektivni zavesti.  

Socialna podpora
Socialna podpora in dobri odnosi imajo neposreden vpliv na zdravje in ublažijo učinke različnih psihosocialnih stresorjev, vključno s stresom na delovnem mestu. Delovna mesta, ki spodbujajo notranjo konkurenco in delovna mesta brez večje čustvene povezave med zaposlenim in njihovim delovnim mestom, lahko ovirajo vzpostavljanje odnosov med zaposlenimi in zmanjšajo socialno podporo. Spodbujanje sodelovanja in timsko delo bistveno pripomore k izboljšanju socialne podpore na delovnem mestu.

Iniciative kot so jasna komunikacija podjetja, da jim je mar za zaposlene s ponudbo raznih programov pomoči, ko jo zaposleni potrebujejo ter interne spodbude v podjetjih, da sodelavci skrbijo drug za drugega in si nudijo podporo, krepijo socialno podporo in s tem kolektivno zavest. Prav tako je pomemben dejavnik pazljivost pri uporabi jezika, saj lahko hitro izpostavimo in poudarimo določene delitve med vodstvom in zaposlenimi in tako dodatno odtujimo ljudi in zmanjšamo kakršen koli občutek skupnosti ali skupne identitete. Praznovanja, družbeno koristno delo ter dogodki, ki praznujejo skupne uspehe, pomagajo graditi občutek skupne identitete in krepijo družbene vezi med zaposlenimi. Organizacije lahko te dejavnosti uporabijo za krepitev socialne podpore med zaposlenimi, kar izboljšuje njihovo zdravje in blaginjo.

Če zaposlenim zagotovimo več avtonomije na delovnem mestu in socialno podporo, se to pozitivno odrazi na njihovem fizičnem in duševnem zdravju ter krepi občutek cenjenosti. Avtonomija pri delu je pomembna za zadovoljstvo in motivacijo ter je celo pomembnejša od plačila. Vodstvene prakse, ki krepijo avtonomijo in socialno podporo, so preproste, a pogosto spregledane. Vključevanje teh praks pa ima na koncu koristi tako za zaposlene kot delodajalce.

VIR: